Kot študent novinarstva sem pisal v študentsko glasilo Tribuna. V časopisni dokumentaciji sem našel kar nekaj člankov, zlasti na dva pa sem lahko ponosen še danes.
Po odhodu slovenskih komunistov s partijskega kongresa v Beogradu sem napisal komentar »Rdeči so padli«, v katerem sem napovedal zmago Demosa na prvih demokratičnih volitvah.
V takratnem obdobju sem pisal tudi članek o samomorih slovenskih vojakov v takratni JLA z naslovom »JLA – podivjana zver, ki žre lastne otroke«, kjer sem se zavzel za slovensko armado.
Takšnih člankov v Komunistu in glasilu prenovljene partije Evropa žal nisem našel, sploh pa ne v kolumnah in uvodnikih takratnega urednika Bojana Požarja, o čemer pišem v tiskani izdaji Reporterja.
Pred 30. leti je bilo v Sloveniji bistveno drugače. Bila je še del Jugoslavije, živeli smo v stalni pripravljenosti, da bo vojska izvedla puč in zatrla demokratične procese v Sloveniji.
Nikoli nisem poveličeval diktatorjev ter podpiral totalitarnih in avtoritarnih režimov, ne levih ne desnih, pri tem v svojem pisanju vztrajam tudi danes, ko so tovrstni prijemi bližje drugi politični opciji.
