pia zemljič Odkrito.si

Huda poškodba znane slovenske igralke

Angelina Jolie Svet24.si

Zvezdniki, ki imajo zelo zanimive skrite talente

novaandreja Petisvet.si

Astro nasveti: od 10.12. do 16.12.2018

dete, dojenček, bolnišnica Svet24.si

Starša podhranjenega 10-mesečnega dojenčka ...

sneg, sani, termometer, zima Svet24.si

Če bodo padavine, bo snežilo! Vse je odvisno od ...

jernej kozan Njena.si

Zmagovalec Talentov po Hrvaški osvaja še Nemčijo

nina pušlar Njena.si

Razkrita skrivnost Nine Pušlar

Slovenija

Roman Leljak objavlja dokumente iz Beograda, ki so jih v Sloveniji uničili

Deli na:
Roman Leljak objavlja dokumente iz Beograda, ki so jih v Sloveniji uničili

Foto: Primož Lavre - Roman Leljak

Beograjski arhivi hranijo tudi mnoge slovenske dokumente, ki jih v naših arhivih ni, saj so jih udbovci uničili leta 1990.

Med njimi je tudi stališče slovenskega sveta za zaščito ustavnega reda o spornih vprašanjih glede odnosa do JLA in njenih pripadnikov iz leta 1986, ki ga je našel raziskovalec Roman Leljak. Pod dokument, ki so ga poslali zveznemu svetu za zaščito ustavnega reda, je podpisan sekretar sveta Slavko Belak, predsednica je bila takrat Majda Gaspari (mama Mitje Gasparija), eden od članov pa takratni šef partije Milan Kučan.

Ta svet je razpravljal tudi o udbovskih akcijah in likvidacijah, a v tem primeru je šlo za »napade na JLA«. Svet za zaščito ustavnega reda je na seji 5. decembra 1986 sprejel stališče, da se te ocene ne more dati zgolj na podlagi poročil o spornih ravnanjih posameznikov in skupin. »Treba je upoštevati tudi druge faktorje, kot je odnos do obrambnih in varnostnih priprav v celoti, odziv na vojaške vaje ter obrambne in samozaščitne aktivnosti, stopnja podružbljanja obrambnih in samozaščitnih funkcij in podobno.«

Glavna inšpekcija za ljudsko obrambo je v zvezi s tem ugotovila, da je sodelovanje naših družbenopolitičnih organizacij in prebivalstva z organi JLA tradicionalno dobro. Prav tako je dober odziv na vojaške udeležbe v zadnjih petih letih (več kot 92 odstotka), manj kot en odstotek je neupravičenih izostankov.

V svetu so razpravljali tudi o polemikah, ki so bile zunaj naše republike označene kot nacionalistične: o položaju Slovenije v Jugoslaviji, o deležu za JLA v zveznem proračunu, o protestih zaradi vojaške parade ob dnevu zmage, o mirovnih gibanjih, o civilnem služenju vojaškega roka, o uporabi slovenščine v JLA, o akciji Otrok in vojaška igrača. Poseben odziv je imela razprava o civilnem služenju vojaškega roka, pri čemer so take razprave v okviru mladinske organizacije ZSMS označili za korektne.

Ugotovili so še, da je vojaška tajna služba od leta 1974 do 1986 med slovenskimi vojaki zaznala 21 primerov nacionalizma in separatizma ter o tem obvestila SDV. Večinoma je šlo za razprave o možnostih drugačnega služenja vojske, skrajšanju roka, slabi tehnični opremljenosti JLA, trošenju proračunskih sredstev za JLA, zagovarjanju študentskih protestov proti vojaški paradi in spremembah praznovanja dneva mladosti. Celo petje Bolje biti pijan kot vojak so imeli za napad na JLA. Zato jih celo slovenska SDV ni jemala resno.

 V zvezi s fizičnimi napade na člane JLA in njihove družine so ugotovili, da je bila leta 1985 podana prijava zoper državljana, ki je grobo žalil narodnega heroja in generala v civilu. Po širši razpravi je svet sprejel stališče, da se lahko razprava o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti zlorablja tudi za sovražno in deviantno dejavnost. Zato je svet opozoril odgovorne organe v republiki na neprimerno, neodgovorno in enostransko pisanje o tej problematiki in o JLA ter da morajo biti pozorni na napade na »samoupravno družbeno ureditev«.