Mama kandidatke Svobode na čelu tožilstva, ki preganja poslance NSI
Ali je tožilstvo res vstopilo v predvolilno kampanjo, ko je tik pred volitvami zoper četverico poslancev opozicijske NSI vložilo obtožni predlog?
Ali je tožilstvo res vstopilo v predvolilno kampanjo, ko je tik pred volitvami zoper četverico poslancev opozicijske NSI vložilo obtožni predlog?
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi Knovs na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi, poroča N1.
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je že sprejelo odločitev, kaj bo storilo z ovadbo poslancev NSi zaradi suma zlorabe položaja v komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).
Koalicijski člani Knovsa zahtevajo nujno sejo komisije, na kateri pričakujejo pojasnila o sumu zlorabe komisije v aferi Dars "z namenom pritiska na delo policije ter parcialnih interesov NSi". Pričakujejo, da bo predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) čim prej sklical sejo. Obenem pa ga pozivajo, naj resno razmisli o odstopu z mesta na čelu Knovsa.
Pred kongresom NSI 13. septembra so v stranki že stekli postopki evidentiranja kandidatov za vodstvene položaje. Glavna favorita za predsednika stranke sta podpredsednika in poslanca Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj, oba sta bila ministra v prejšnji vladi Janeza Janše.
Na mariborski policijski upravi so za N1 potrdili, da so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper štiri člane Knovsa zaradi nadzora na policiji v zadevi Dars. Imen niso razkrili, očitno pa gre za Janeza Žaklja, Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata iz NSi, ki so bili v predkazenskem postopku, piše N1.
Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Janez Žakelj in Jožef Horvat so se znašli v predkazenskem postopku, ker so glasovali za sklep, s katerim so komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v skladu z zakonom omogočili nenapovedan nadzor na Policiji.
V ozadju spora glede zakonitosti imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića poteka spopad za nadzor nad policijo. Vse poti vodijo v urad predsednice Nataše Pirc Musar, kjer je njena svetovalka Tatjana Bobnar, nekdanja notranja ministrica, še prej pa prva dama policije. SD moti, ker so njene kadre odrezali od vodenja policije, NSI pa je vložila interpelacijo zoper ministra Boštjana Poklukarja takoj za tem, ko se je razvedelo, da zoper njihovega poslanca Janeza Žaklja poteka predkazenski postopek, ker naj bi zlorabil svojo funkcijo v času preiskave spornih poslov na Darsu.
V napetem političnem trilerju, slovenski verziji Da Vincijeve šifre, vstopnice za v Vatikan prodajata Marko Pogorevc in Tamara Lah.
Predsednik KNOVS Janez Žakelj se je zaradi afere Dars znašel v predkazenskem postopku – policija ga sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Pred komisijo za nadzor varnostnih služb (KNOVS) je v torek nastopila višja državna tožilka Mateja Gončin iz specializiranega državnega tožilstva in policijo obtožila, da nad njo nezakonito izvaja prikrite preiskovalne ukrepe. Predsednik Knovsa Janez Žakelj je nato v izjavi za javnost poudaril, da je komisija na nadzorovano službo naslovila zahtevo za pridobitev dokumentacije v z zvezi z omenjenim primerom in bo storila vse za razjasnitev njegovih okoliščin.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj je glede očitkov o zlorabi Knovsa ob nadzoru na policiji po aferi Dars znova zatrdil, da je komisija ravnala zakonito in skladno z uveljavljeno prakso. Članov Knovsa iz vrst koalicijskih Svobode in SD pa Žakljeva pojasnila niso prepričala.
Prvak Nove Slovenije Matej Tonin s svojimi napadi na Goloba v aferi ruska vohuna ne vidi dlje od Slovenije. S svojim delovanjem v Knovsu ogroža uradne postopke zoper priprta osumljenca, pri aretaciji katerih so ključno vlogo odigrali zavezniki Slovenije v Natu – ti gotovo ne more biti veseli, da Tonin zaradi notranjepolitičnih interesov načenja primer mednarodnih razsežnosti.
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav na seji državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) nista mogla dokazati resničnosti svojih trditev, da naj bi na zamik aretacije ruskih vohunov vplival premier Robert Golob.
Po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je njen predsednik Janez Žakelj (NSi) v izjavi za medije povedal, da bo na podlagi sklepa vabilo na sejo prejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Po Žakljevih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.
Največ nas je stalo potovanje Suzane Lep Šimenko (SDS) in Vere Granfol (Svoboda) v Avstralijo, za katerega je državni zbor plačal več kot 23 tisoč evrov.
Naj gre za postavljanje ograje na meji ali za njeno rušenje, podjetje Minis je vselej zraven. Družba je nesporni zmagovalec migrantske krize, v poslih z državo z ograjami je zaslužila milijone evrov – vlade se menjajo, Minis in njegov lastnik Bojan Plohl pa mastno služita.
Med dvajsetimi delegacijami, ki nasprotujejo ruski udeležbi na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je tudi slovenska. Toda pod zahtevo se je podpisal le poslanec NSI Janez Žakelj, medtem ko Tine Novak (Svoboda) in Anže Logar (SDS) svojega podpisa nista prispevala.
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je včeraj opravila nenapovedan nadzor na policiji, v okviru katerega je preverjala vlogo Miloša Milovića pri varovanju predsednika vlade in ministra za zdravje, je na Twitterju sporočil predsednik Knovsa in poslanec NSi Janez Žakelj.