Iz policije so potrdili, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Tako so odgovorili na naše vprašanje, ali policija preiskuje predsednika KNOVS Janeza Žaklja zaradi tega, ker je kot član komisije zahteval telefonske številke ljudi v policijskem postopku, med katerimi so bile tudi osebe iz afere Dars, ki ga je takrat vodil član NSI Valentin Hajdinjak
»Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovorov,« so nam še odgovorili na policiji in dodali, da nam več podatkov vam zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka ne morejo posredovati.
Po naših virih naj bi policija Žaklja preiskovala zaradi suma zlorabe položaja, ker je kot predsednik komisije skupaj s pooblaščeno skupino novembra lani, takoj po izbruhu afere Dars, na izrednem in nenapovedanem nadzorom na generalni policijski upravi zahteval vpogled v izvajanje preiskovalnih ukrepov.
Skupina je zahtevala informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi sta bila vidna člana NSI takratni predsednik uprave Darsa Valentinom Hajdinjakom, bivši podpredsednik NSI, in nekdanji vodja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin, državni sekretar na ministrstvo za obrambo, ko ga je vodil prvak NSI Matej Tonin. Poleg tega naj bi bili med drugim na seznamu tudi telefonski številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, znanega iz afere Litijska.
Po naših virih naj bi policija Žaklja preiskovala zaradi suma zlorabe položaja, ker je kot predsednik komisije skupaj s pooblaščeno skupino novembra lani, takoj po izbruhu afere Dars, na izrednem in nenapovedanem nadzorom na generalni policijski upravi zahteval vpogled v izvajanje preiskovalnih ukrepov.
Žakelj na naše vprašanje, kako komentira informacije, da je tudi sam v policijskem postopku zaradi zlorabe svojega položaja, odgovarja: »O zadevi poteka tako imenovani predkazenski postopek. Jaz še nisem bil povabljen na razgovor oz. zaslišanje, imam pa informacijo, da je sekretarka KNOVS dobila vabilo.«
Ker policija predkazenski postopek vodi po navodilih specializiranega državnega tožilstva, je še toliko bolj nenavadno, da se je višja državna tožilka Mateja Gončin, ki tudi sama dela na SDT, obrnila na pomoč prav pri osebah, ki jih preiskujejo njeni kolegi. Kot je znano, je Gončinova prejšnji teden nastopila na komisiji in policijo obtožila, da nad njo nezakonito izvaja prikrite preiskovalne ukrepe.
Kot smo že pisali, je tožilka Gončinova zaradi vodenja kazenskega postopka proti kavaškemu klanu dobila posebno policijsko varovanje, ki pa se mu je sama pozneje odpovedala. Po naših informacijah je nasprotovala policijski odločitvi o zamenjavi varnostnikov, saj se je na prejšnje zelo osebno navezala, novih pa ni želela.
Ker se je v javnosti razvedelo, da nima varovanja, je to postal za policijo problem, saj je postala odkrita tarča za kavaški klan, ki deluje v Sloveniji. Zato je policija naredila oceno njene varnosti in se odločila, da tožilko varuje na drugačen način. Tožilka pa je očitno skrito policijsko varovanje videla kot dejstvo, da policija zoper njo izvaja prikrite preiskovalne ukrepe.
Zanimivo je tudi, da je Gončinova dolgoletna tesna sodelavka in prijateljica višje državne tožilke Blanke Žgajnar, ki vodi kazenski postopek zoper predsednika vlade Roberta Goloba v zadevi Tatjana Bobnar.
