Zdaj ga je na piko vzela politika: komisija za nadzor javnih financ je na pobudo Nove Slovenije sprožila alarm zaradi suma netransparentnosti in korupcijskih tveganj pri izbiri ponudnika za odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško.
Leta 2012 ustanovljeno podjetje še leta 2014 ni imelo niti 200.000 evrov prihodov in je delovalo v skromni pisarni v Žalcu, po zanimivem naključju celo na istem naslovu kot lokalni odbor tedaj vladajoče stranke SMC. Leto kasneje se je vse spremenilo. Migrantska kriza je vlado Mira Cerarja spodbudila k postavljanju ograje na meji s Hrvaško in za dobavo in gradnjo večjega dela ograje izbrala prav Minis. Pred krizo majhna družba je skoraj čez noč začela obračati milijone.
Za podjetje je bilo doslej najbolj dobičkonosno leto 2016, ko je Minis dobil večino poslov z ograjami. Državi je Minis dobavljal panelne ograje in rezilno žico, hkrati je v sodelovanju s Slovensko vojsko tudi postavil večino panelne ograje na meji. Samo od Zavoda za blagovne rezerve je podjetje v omenjenem letu dobilo skoraj sedem milijonov evrov, še slabih 140 tisočakov pa od ministrstva za notranje zadeve. Skupno je družba v nekaj letih od zavoda prejela dobrih devet milijonov evrov.
Že leta 2015, potem ko je bil Minis že izbran za dobavitelja in postavljavca ograj, se je družba preselila v nove prostore na Teharski cesti 4 v Celju; to je bil prvi od številnih nepremičninskih poslov, ki se jih je lotila v prihodnjih letih. Julija 2016 je podjetje kupilo prva zemljišča v naselju Ruše pri Žalcu, mesec dni kasneje pa v Ložnici pri Žalcu še zemljišča tik ob avtocesti, katerih prejšnji lastnik je bila občina Žalec. Maja 2017 je Minis iz stečajne mase kupil objekt v Veliki Pirešici, v katerem ima še danes sedež – prejšnji lastnik je bilo podjetje VK Nepremičnine. Dnevnik je leta 2018 poročal, da so bili med nakupi Minisa tudi parcela direktorice žalske občinske uprave ter stanovanje Franca Škrabla, ki je prijavljen na istem naslovu kot direktor Minisa.
V zadnjih dveh letih je Minis opravil nekaj konkretnih, milijonskih nepremičninskih poslov. Januarja 2021 je od Deželne banke Slovenije (DBS) kupil znano celjsko stavbo Ljudske posojilnice na Vodnikovi ulici 2, istočasno pa je pri tej banki najel 3,6 milijona evrov visoko posojilo. Marca 2021 je brez hipoteke kupil zemljišče na Polzeli, junija 2022 pa je znova pri DBS najel novo 1,5-milijonsko posojilo – s kakšnim namenom, ni jasno. Nazadnje je podjetje novembra 2022 kupilo hišo v Preboldu, na kateri tudi ni hipoteke.
Pohl in njegova družba se v nepremičninske posle seveda ne bi mogla spustiti, če jima ne bi prej padla sekira v med s posli z ograjo. Zaradi njih je bila že nekajkrat pod lupo javnosti in tudi pristojnih institucij, zasluženi milijoni in nove poslovne priložnosti pa so gotovo pomagali omiliti udarce v javnosti načete kredibilnosti in tudi občasnih sankcij. Zdaj se zgodba ponavlja v poslu z odstranjevanjem ograj, vrednem sedem milijonov evrov. Minis naj bi bil pri razpisu za odstranite ograje v privilegiranem položaju, trdijo v NSI, saj notranje ministrstvo ob objavi razpisa ni objavilo tudi trase, kjer bo ograja odstranjena – trase, ki jo je Minis poznal še iz časov, ko je taisto ograjo postavljal. Še več, ministrstvo je seznam parcel, kjer bo potekalo odstranjevanje, objavilo šele 27 dni po tem, ko je Minis že dobil posel. Za povrh je Minis je že prvi posel z ograjami leta 2015 dobil brez javnega razpisa in potrebnih referenc, opozarja poslanec NSI Janez Žakelj.
Država se je nekaj let otepala razkriti podrobnosti posla, šele zaradi vztrajnosti organizacije Transparency International je nazadnje upravno sodišče leta 2018 odločilo, da mora država posle razkriti. Ob tem je prišlo na dan, da je podjetje do posla prišlo z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti, čeprav je bilo dolžno nekaj tisočakov neplačanih davkov in prispevkov – po razkritju in obsodbi leta 2019 si je Minis prislužil petletno prepoved sodelovanja pri javnih naročilih.
Na očitke Žaklja in NSI Minis odgovarja, da je leta 2015 do posla prišel brez razpisa, ker se je tedaj mudilo zaradi begunskega vala. Podjetje tudi trdi, da je vsaj eno drugo podjetje, prijavljeno na razpis za odstranjevanje ograje, poznalo traso, za izbruh aktualne afere pa krivi konkurenčna podjetja, ki naj bi celo financirala eno izmed parlamentarnih strank. Pogodba za posel z odstranjevanjem ograj sicer še ni podpisana, in minister Boštjan Poklukar, ki je ministrstvo prevzel pred dobrima dvema tednoma, s podpisovanjem noče hiteti. Minuli teden je izjavil, da si pred podpisom želi zagotovilo, da je bilo naročilo »čisto in zakonito«, zato je potegnil zavoro in odredil notranjo revizijo tega posla, ki naj ugotovi, ali je bilo naročilo pravilno vodeno.