V javnosti še vedno odmeva nedavna sodba upravnega sodišča, ki je odločilo, da je sklep posebne natečajne komisije o ustreznosti kandidata Senada Jušića za generalnega direktorja policije nezakonit, saj ni bilo dovolj obrazloženo, zakaj izpolnjuje zakonski pogoj o več kot osmih letih delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v javnem sektorju.

To sicer ne pomeni, da Jušić tega pogoja ne izpolnjuje, ampak da je komisija ta del sklepa pomanjkljivo obrazložila. Vendar tega sklepa ni odpravilo in vrnilo posebni natečajni komisiji v ponovni postopek. Prav tako ni odpravilo odločitve vlade o imenovanju Jušića za generalnega direktorja policije.

Maščevanje neizbranega kandidata

Kot je znano, je postopek zoper Jušićevo imenovanje sprožil neizbrani kandidat Boštjan Lindav, ki je policijo kot vršilec dolžnosti vodil v času notranje ministrice Tatjane Bobnar. Ker Lindav ni bil imenovan v polni mandat, je Bobnarjeva odstopila in obtožila premierja Roberta Goloba političnih pritiskov nanj in na policijo. Leto dni pozneje sta Bobnarjeva in Lindav Goloba obtožila še vplivanja na datum aretacije ruskih vohunov, vendar se je pozneje izkazalo, da je Sova omenjeno akcijo pripravljala v sodelovanju s tujo obveščevalno službo, hkrati pa je imela sklep sodišča za aretacijo z daljšim obdobjem.

A vrnimo se k Jušiću in njegovem imenovanju za šefa policije. Jušića je za vršilca dolžnosti imenoval notranji minister Boštjan Poklukar, ker je na tem položaju želel nekoga, ki ni s »policijskega dvora«, ki je vrsto let obvladoval policijo. S tem pa je odrezal od vodenja policije ljudi, ki uživajo podporo stranke SD oziroma SDS.

Večer/Robert Balen

Ko je minister objavil razpis za generalnega direktorja policije, sta se nanj prijavila tako Lindav kot Jušić. Nato je stekel postopek preverjanja ustreznosti za ta položaj. Lindav je ta postopek že opravil, ko se je v času Bobnarjeve neuspešno prijavil za generalnega direktorja policije, Jušić pa ga je še moral opraviti, pri čemer je posebna natečajna komisija ugotovila, da tudi on izpolnjuje vse pogoje za ta položaj. Prav tako da je bil več kot osem let na vodstvenih položajih, saj je bil pomočnik direktorja PP Koper, nato pa pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na PU Koper, nazadnje pa je bil na generalni policijski upravi pooblaščen za vodenje sektorja za razvoj in sistemske naloge.

Po internem policijskem pravilniku je tudi namestnik vodstveno mesto. Poleg tega je Jušić navdušil člane komisije tudi na ustnem pogovoru s svojim strokovnim znanjem, še posebej dobro pa se je odrezal na psiholoških testih. Zato je posebna natečajna komisija uradniškega sveta soglasno ugotovila njegovo ustreznost, nato pa ga je minister Poklukar predlagal za generalnega direktorja policije, vlada pa je njegov predlog potrdila. Glasovanja so se takrat vzdržali trije ministri: poleg Luke Mesca in Aste Vrečko iz Levice še Dominika Švarc Pipan (takrat) iz SD, Simon Maljevac, Matjaž Han in Aleksander Jevšek so bili odsotni, Tanja Fajon pa ga je podprla.

Napaka natečajne komisije, ne ministrstva

Po sodbi upravnega sodišča, ki je sklep natečajne komisije prepoznalo kot nezakonitega, je v četrtek, 28. novembra, vlada na to temo vnovič razpravljala in ob tem zaslišala tudi predsednika uradnega sveta in posebne natečajne komisije Andreja Verhovnika Marovška, ki je vztrajal na stališču, da Jušić izpolnjuje vsa strokovna merila in da so postopek izpeljali podobno, kot so ga v primerih imenovanja vseh drugih vodilnih uslužbencev v državni upravi. To naj bi zanimalo ministra Hana, ministrica Andreja Katič pa je vprašala, kako Jušić izpolnjuje pogoje o več kot osmih letih delovnih izkušenj na vodstvenih položajih.

Verhovnik Marovšek naj bi ministrom celo povedal, da bi lahko Jušič v primeru, če bi sklenili, da ni primeren za ta položaj, državo uspešno tožil. Na koncu je vlada sklenila, da razpisa o generalnem direktorju policije ne bo ponovila in da Jušić ostaja na tem položaju. Kljub temu sta poslanski skupini SD in Levice predlagali Jušićev odstop in ponovitev razpisa. Opozicijska NSI pa je celo spisala interpelacijo zoper ministra Poklukarja, podpise pa so prispevali tudi v SDS in Logarjevi Demokrati.

Facebook

Ob tem je seveda treba poudariti, da je napako, zaradi katere je upravno sodišče sprejelo omenjeno odločitev, naredila posebna natečajna komisija, ki jo je imenoval uradniški svet, ne pa ministrstvo oziroma vlada. Poleg Verhovnika Marovška so člani natečajne komisije še dolgoletni policisti sindikalist Radivoj Uroševič, profesor na FDV dr. Andrej Kohont, namestnik generalnega sekretarja ministrstva za notranje zadeve Marko Rešetič ter kriminolog in profesor na FVV dr. Gorazd Meško. Uradniški svet, ki je imenoval to komisijo, pa je bil večinoma imenovan leta 2021, torej v času vlade Janeza Janše. Izjema so štirje predstavniki vlade, ki jih je imenovala sedanja vlada.

Toda vladni predstavniki pomenijo le tretjino vseh članov uradniškega sveta: tri člane imenuje predsednik republike, tri člane med seboj uradniki, dva pa reprezentativni sindikati. Tako je pravzaprav zelo malo možnosti, da bi pristojni minister vplival na odločitev natečajne komisije, njeni člani se nad tem niso niti pritoževali, prijavili pa so pritiske Lindava na njihovo delo. Resda je KPK njihove očitke zavrnila, a je treba vedeti, da je predsednik KPK Robert Šumi osebni prijatelj in nekdanji dolgoletni sodelavec Tatjane Bobnar, ki je Lindava želela na čelu policije.

Vse poti vodijo v urad predsednice

Jušiću sicer nekateri očitajo, da je v policiji kader Gibanja Svoboda, ker ga je na ta položaj predlagal minister iz njenih vrst, a po drugi strani je težko trditi, da policijo obvladuje premier Golob, saj sicer policija ne bi napisala kazenske ovadbe zoper njega v zadevi Bobnar, kjer predkazenski postopek vodi višja državna tožilka Blanka Žgajner iz specializiranega državnega tožilstva.

Ta v postopkih pogosto nastopa v tandemu z državno tožilko Matejo Gončin, ki je policijo obtožila, da nad njo nezakonito izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, v resnici pa gre za posebno policijsko varovanje, ker vodi kazenski postopek proti članom Kavaškega klana. V zadnjem času so se zoper Jušiča in Poklukarja zvrstili tudi očitki o neenakopravnem položaju varnostnikov, ki varujejo premierja, s tistimi, ki varujejo predsednico države, ministre in druge varovane osebe, a so ta spor hitro razrešili.

UPRS

Dobro obveščenim je jasno, da naj bi se v ozadju vse te zgodbe skrivala nekdanja ministrica Bobnarjeva, ki pod varnim zavetjem predsednice Nataše Pirc Musar skuša vplivati na policijo. V primeru odstopa ali zamenjave Jušiča bi tako utrla pot na vrh policije kateremu od svojih kadrov, po katerem bi nato obvladovala policijo. A ker takega človeka Poklukar ne bi predlagal, bi bilo treba zamenjati še njega. V tem primeru pa bi bil Golob premier le še »na papirju«, saj bi vse niti v policiji in vladi vlekli Bobnarjeva in Pirc Musarjeva. To naj bi bil tudi ključni razlog, da je Jušić ostal na svojem položaju.

Afera DARS

O travmi SD, ki nima več vpliva na policijo, smo že pisali. Ker nima vpliva, tudi nima informacij, s katerimi bi lahko (po svojih ljudeh v policiji) zalagala zlasti televizijske novinarje. Omenimo pa še NSI, ki je zoper ministra Poklukarja nemudoma spisala interpelacijo. Uradno je njihove poslance k temu spodbudila nedavna sodba upravnega sodišča, dejansko pa jih je najbolj razjezil predkazenski postopek, ki ga policija vodi zoper njihovega poslanca Janeza Žaklja zaradi suma zlorabe uradnega položaja.

Žakelj naj bi kot predsednik Knovsa s še dvema poslanskima kolegoma na nenapovedanem nadzoru preverjal, ali policija prisluškuje konkretnim telefonskim številkam, za katere se je izkazalo, da pripadajo ljudem iz afere DARS, med njimi je tudi njihov nekdanji podpredsednik Valentin Hajdinjak, ki je bil takrat vodil upravo Darsa.

Najbrž tudi ni naključje, da Hajdinjak prebiva v stanovanju Marka Pogorevca, nekdanjega prvega policista, pozneje pa visokega uslužbenca Telekoma, lobista in podjetnika, ki naj bi še vedno imel zelo močan vpliv v policiji. Njegova nekdanja žena Tamara Lah (zdaj je že dolgo poročena z Damjanom Lahom, nekdanjim generalnim in državnim sekretarjem notranjega ministrstva v času Katarine Kresal) v svojih javnih zapisih hvali Bobnarjevo in obračunava s Poklukarjem.

Sašo Radej

Prijateljstvo med njima skoraj zagotovo sega v čas, ko je Bobnarjeva kot visoka policijska funkcionarka na sodišču pričala v korist Damjana Laha, ki mu je tožilstvo očitalo zlorabo uradnega položaja pri najemu prostorov NPU v stavbi na Dimičevi v lasti podjetja Ram Invest, katerega direktor Igor Jurij Pogačar je bil dolgoletni poslovni partner Mira Senice, življenjskega sopotnika takratne ministrice Kresalove.

SDS opeva ljudi, ki jih je sama odstavila

Drugi razlog za to, da se je NSI odločila za interpelacijo zoper ministra Poklukarja, pa so zadnje javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da bi zaradi Demokratov Anžeta Logarja lahko NSI po volitvah izpadla iz državnega zbora. Tudi zdaj so bili v NSI odvisni predvsem od Logarja, saj sami nimajo desetih poslanskih podpisov za vložitev interpelacije, skupaj z Demokrati (Logarjem in Evo Irgl) pa jih imajo. Šele nato so svoj lonček primaknili še v SDS, kjer jim politična bitka na levici (med Golobom in Pirc Musarjevo) za oblast nad policijo zelo ustreza, saj s tem tone v pozabo politična zloraba policije v času zadnje Janševe vlade, ko so nad protivladne protestnike pošiljali vodne topove s solzivcem.

Kljub temu je zanimivo opazovati, kako zdaj v SDS in njenih medijskih izpostavah hvalijo Bobnarjevo in Lindava, ki so ju sami, ko so prevzeli oblast, nemudoma vrgli s položaja in preselili v Tacen. Spomnimo se, kako je takoj po odstopu Marjana Šarca kot premierja poslanec SDS Žan Mahnič na nenapovedanem obisku Knovsa na policiji grozil Bobnarjevi z izgubo položaja, če jim ne bo zaupala podatkov o postopkih zoper SDS, pozneje pa je njegovo grožnjo uresničil Aleš Hojs kot notranji minister. Seveda pričakujejo, da bodo volivci do volitev vse to pozabili in jih vnovič popeljali na oblast, Goloba in pozneje še Pirc Musarjevo (skupaj z njo še Bobnarjevo) pa vrgli na politično smetišče.