Komisija za nadzor obveščevalnih služb (Knovs) je v tem mandatu DZ pod nadzorom opozicijske NSi, ki ima zaradi bojkota SDS v njej kar štiri od sedmih članov. Predsednik komisije je poslanec NSI Janez Žakelj, član pa je Matej Tonin, ki je v prejšnjem sklicu DZ tudi sam nekaj časa vodil Knovs. Tedaj je komisijo izkoristil za obračunavanje z Marjanom Šarcem – spomnimo se afere »lepa N«, v kateri je pomembno vlogo kot predsednik Knovsa odigral Tonin, ki si je nato zaradi afere pripisoval zasluge za rušenje Šarca.
V tem mandatu DZ je Tonin »zgolj« član Knovsa, a po pripovedovanju poznavalcev je pogosto on in ne predsednik Žakelj tisti, ki usmerja delo komisije. V aferi z ruskima vohunoma je prav Tonin glavni izpraševalec, kar je bilo še posebej očitno na nedavnih zaprtih sejah Knovsa na katerih je zasliševal Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava ter se spravljal na direktorja Slovenske obveščevalne agencije (Sova) Joška Kadivnika.
Nekdanja notranja ministrica in prvi policist namreč premierju Robertu Golobu očitata, da je poskušal vplivati na datum aretacije osumljenih ruskih vohunov in Tonina se je na zaprti seji trudil Goloba še globlje zaplesti v godljo. Bobnarjeva in Lindav sta na Knovsu ponovila svoje očitke na račun premierja – te je sicer zavrnil šef Sove Kadivnik, ki zanika, da bi Golob poskušal premakniti datum aretacije.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je po zaprtih sejah povedal, da se je zamik aretacije zgodil in da ga je predlagal direktor Kadivnik. Vseeno je Knovs zaradi »razjasnitve« dogajanja na prihodnjo sejo povabil premierja Goloba.
Po zadnji seji Knovsa je poleg Žaklja z novinarji komuniciral še poslanec Gibanja Svoboda Teodor Uranič, ki je pričevanja na seji označil za »halucinacije« in Novo Slovenijo obtožil zlorabe komisije. »To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje Knovsa. Izkorišča ga NSi za odvračanje pozornosti od afere Dars,« je dejal Uranič, ki je NSi očital še pridobivanja političnih točk na račun nacionalne varnosti in vprašal, kako na to gledajo zavezniki Slovenije, tudi tisti v zvezi Nato.
Tehtno vprašanje, kajti če je Toninu mar za kaj, je to njegov ugled pri zaveznikih v Natu. Spomnimo se, kako je kot obrambni minister izživel svoje dotlej nedoživete vojaške sanje, vrhunec pa je bil njegov polet z ameriških vojaškim letalom F-16 nad Slovenijo, pri čemer je letalo pilotiral kar poveljnik ameriške letalske baze v Avianu, general Jason Bailey. Ko je general lani z družino obiskal Slovenijo, ga je Tonin v zahvalo peljal na izlet na Veliko planino. Za povrh so ga aprila lani, že po porazu na volitvah, Američani gostili na letalonosilki Harry Truman.
Matej Tonin je aprila 2022 obiskal ameriško letalonosilko.
Z Natom Tonin tudi po slovesu od ministrskega položaja ohranja stike preko Parlamentarne skupščine Nata, v kateri vodi delegacijo slovenskega Državnega zbora. Zadnje zasedanje skupščine je bilo v začetku oktobra, naslednje bo spomladi in Tonin teh zasedanj ne bi zamudil za nič na svetu. A vprašanje je, kako bo užival v prihodnje. Na oktobrski seji se je še lahko lepo imel, a vmes sta Bobnarjeva in Lindav zgodbo z ruskima vohunoma iz mednarodne obveščevalne afere spremenila v notranjepolitično temo, ki jo je z obema rokama pograbil Tonin.
Zavezniki, katerih informacije so bile nedvomno ključne za aretacijo obeh osumljencev, nikakor ne morejo biti zadovoljni ob tem, da Tonin in NSi v svoji vnemi škodovati Golobu hkrati škodujeta tudi zadevi z obema vohunoma in na nek način delata v prid Rusov. V NSi so glasni prijatelji Ukrajine, a s spodkopavanjem primera zoper oba osumljenca se lahko prej nadejajo pohvale iz Kremlja kot pa iz Bruslja, kjer ima sedež zveza Nato, ali iz Washingtona, kjer so lani požegnali Toninovo letenje z ameriškim letalom in obisk letalonosilke.
Pri dogajanju s Knovsom je zanimiv tudi odziv nekaterih medijev na izjave članov komisije. Po poslovniku naj bi bil namreč za komuniciranje z javnostjo glede dela Knovsa pristojen le predsednik komisije, se pravi Janez Žakelj, zato so se nekateri zgražali, ko se je po seji prejšnji teden z očitki halucinacij oglasil poslanec Svobode Uranič.
A to je za Knovs nekaj običajnega in tudi v preteklosti so člani komisije, ki so bili na sejah preglasovani, dajali izjave in komentirali delo Knovsa. Še lani so denimo člani komisije iz SDS javno negodovali nad ugotovitvami Knovsa, ki je sicer eno redkih delovnih teles DZ, v katerem ima večino vedno opozicija. Pred tem, ko je bil šef komisije Tonin, je šel s svojim početjem v aferi »lepa N« izrazito na živce Matjažu Nemcu, ki tega ni skrival, in še celo Zmago Jelinčič je imel pomisleke glede aktivnosti Knovsa v tej zadevi.
