Izraelski naseljenci so v nočnem napadu na krščansko vas Tajbeh na zasedenem Zahodnem bregu zažgali dva avtomobila in pustili grozeča sporočila, je včeraj sporočila Palestinska uprava. Gre za nadaljevanje vsakodnevnega nadlegovanja in nasilja naseljencev in vojske, ki so mu podvrženi tamkajšnji Palestinci.

Potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, sta Nemčija in Italija danes sporočili, da za zdaj še ne nameravata priznati Palestine. V ZDA in Izraelu so bili do napovedi Macrona kritični, tako Palestina kot zalivske države pa so jo pozdravile.

V včerajšnjih izraelskih napadih na severu Gaze je bilo glede na poročila, ki se opirajo na različne palestinske vire, ubitih in ranjenih na desetine Palestincev. Med žrtvami so znova ljudje, ki so čakali na pomoč. Papež Leon XIV. je spričo ponavljajočih se napadov na civilno prebivalstvo pozval k ustavitvi "barbarstva" v Gazi.

Nekdaj je veljalo, da morajo biti diplomati previdni v javnem nastopanju, a družbena omrežja so očitno spremenila standarde. Dokaz so objave Petra Goloba, konzula Slovenije v Trstu, ki na facebooku tolče po vladi ter objavlja in deli stališča, ki so vse prej kot poravnana z uradno slovensko politiko. Zunanje ministrstvo njegovo početne sploh ne moti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru povedal, da je bil četrtkov napad na edino katoliško cerkev v Gazi napaka s strani izraelskih sil. Kasneje je podal tudi javno izjavo, v kateri je izrazil obžalovanje zaradi napada.

Vlada je na današnji seji sprejela ukrep, da izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasi za nezaželeni osebi, je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Odgovorni za nasilje nad manjšinskimi druzi bodo zanj odgovarjali, je danes po večdnevnih smrtonosnih spopadih na jugu Sirije obljubil predsednik države Ahmed al Šara. Pozdravil je posredovanje ZDA, arabskih držav in Turčije. To je po njegovem mnenju regijo rešilo pred neznano usodo. Hkrati je tudi obsodil izraelske napade na cilje v Siriji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med svojim tretjim obiskom Bele hiše letos povedal, da je predsednika ZDA Donalda Trumpa predlagal za Nobelovo nagrado za mir. Glede možnega premirja med Hamasom in Izraelom je Trump menil, da pogovori napredujejo zelo dobro.

Gradnja Zlate kupole, protiraketnega ščita, ki naj bi Združene države varoval pred izstrelki dolgega dosega, kljub številnim pomislekom dobiva finančne temelje. Kongres po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa projektu namenja prve milijarde dolarjev, čeprav kritiki trdijo, da je zamisel o ščitu draga in tehnično pomanjkljiva utvara, s katero bodo ZDA še bolj razmajale globalno varnost, ne da bi učinkovito odvrnile nasprotnike.

Vojne, nasilje, spopadi, grožnje, atentati, obtožbe o genocidu … v poplavi šokantnih in tragičnih novic z Bližnjega vzhoda imamo občutek, da je ta del sveta sinonim za nedemokratični, avtokratski in konfliktni način urejanja družbenih vprašanj in da so bližnjevzhodne države od Turčije do Jemna, od Egipta do Irana, vse po vrsti skregane s človekovimi pravicami, svobodo tiska, da imajo volitve le za okras, medtem ko v resnici vse odločitve sprejemajo monarhi, generali ali verski voditelji.

Iran bo Izrael zravnal z zemljo. Benjamin Netanjahu bo pobegnil v ZDA, te ga iz lastnih računic z EU ne bodo želele izročiti Haagu. Iran bo pokoril Hamas in Palestincem vrnil njihovo ozemlje. Vstopile bodo ZDA in na sanjskih peščenih plažah zgradile novi Las Vegas. Vsi Palestinci bodo dobili odlično plačane službe kot krupjeji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v prvi javni izjavi po torkovi razglasitvi prekinitve ognja med Iranom in Izraelom oznanil zmago v 12-dnevni vojni. Ob tem je kritiziral zlasti ZDA, ki z napadom na iranske jedrske objekte po njegovem niso dosegle ničesar.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Iranski svet za nacionalno varnost je danes sporočil, da je "prisilil" Izrael k "enostranski prekinitvi" vojne in obenem opozoril, da se bo Iran odločno odzval na vsako dejanje agresije. V Teheranu so to sporočili kmalu po tistem, ko je Washington napovedal začetek veljavnosti prekinitve ognja med Iranom in Izraelom.

Potem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal ustavitev izvoza vsega streliva, pa tudi izvoza orožja v Izrael, je Srbija v ponedeljek sporočila, da je ustavila izvoz vsega orožja in vojaške opreme. Odločitev je Vučić naznanil v času izraelsko-iranskega konflikta in po novi obtožbi Moskve o srbskem izvozu orožja Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uveljavitev prekinitve ognja med Iranom in Izraelom, ki jo je napovedal v ponedeljek. Strani sta sicer še do zadnjega nadaljevali medsebojne napade, v iranskem raketnem napadu na jug Izraela so bili ubiti štirje ljudje. "Prekinitev ognja je zdaj v veljavi. Prosim, ne kršite je," je na svojem družbenem omrežju sporočil Trump.

Izrael je v nizu novih napadov na Iran danes med drugim ciljal podzemni jedrski objekt Fordo, ki so ga pred tem v nedeljo napadle ZDA, zloglasni zapor Evin in sedež paravojaške milice Basidž v prestolnici Teheran. Izraelski obrambni minister Israel Kac je napade z vidika silovitosti opisal kot brez primere.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

Petek, trinajsti junij, je dan, ko se je začel obračun z iransko teokracijo. Sprva se je zdelo, da gre za solistično akcijo Izraela, ki je s »preventivnim« napadom na iranske jedrske zmogljivosti zagotovo preusmeril pozornost iz zanj zelo problematične Gaze. A že po prvih dneh ni bilo več dvoma, da je v ozadju vojaške operacije še precej več in da se ni začela brez tihe privolitve Strička Sama.

Ajatola Ali Hamenej, 86-letni trenutni vrhovni voditelj Irana, je figura, ki je že skoraj štiri desetletja v središču iranske politike in religije. Njegova moč in vpliv sta postala resno ogrožena, saj so v zadnjih dneh številni njegovi ključni vojaški in varnostni svetovalci izgubili življenje v izraelskih zračnih napadih.