Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Nedelo izrazil skrb, da se bodo s poglabljanjem gospodarske in socialne krize poglabljale tudi stiske ljudi. Želi si obnovitve zaupanja med vlado in opozicijo. O odnosu s premierjem Janezom Janšo pa je dejal, da tekmujeta in sodelujeta že 30 let, a da je med njima "elementarno spoštovanje".

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v intervjuju pojasnil, kateri pogoji bodo morali biti izpolnjeni, da bodo prebivalci Italije lahko spet prosto prehajali slovensko mejo. Kakšne usmeritve je dal policiji glede preiskave suma korupcije pri nabavi zaščitne opreme in ventilatorjev.

Minister za obrambo, predsednik Nove Slovenije Matej Tonin ve, da se Janez Janša pri dobrih šestdesetih letih ne bo spremenil in da so mediji neprimerno bolj kritični do sedanje vlade, kot so bili do prejšnje. »S tem bomo morali vsi živeti.«

Slovenski državljani so dobrodošli na Hrvaškem in nikakor ni naključje, da smo mejo najprej odprli za naše najbližje sosede, je v pogovoru za STA poudaril podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Davor Božinović. Ne pričakuje pa, da bi lahko slovenski državljani prestopili hrvaško mejo brez omejitev, dokler ne bo epidemije na Hrvaškem.

Realno je pričakovati, da poleti ne bomo doživeli drugega vala epidemije koronavirusa, lahko pa se pojavi jeseni ali pozimi, napoveduje vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Boji se predvsem hkratne epidemije gripe in koronavirusa. Poudarja, da je treba narediti vse, da v drugem valu ne bi ponovno zapirali države in javnega življenja.

Sredi junija bi lahko spremenili odlok o zbiranju na javnih mestih, s katero bi dovolili zbiranje do 500 ljudi, je v pogovoru za STA povedala vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Dodala je, da je združevanje še večjega števila ljudi v tem trenutku še težko napovedovati. S koncem meseca se obeta tudi ukinitev strokovne skupine.

Aprila je bilo zaradi epidemije koronavirusa registriranih skoraj 89.000 brezposelnih, v normalnih razmerah pa bi jih bilo okoli 71.000. Brez vladnih ukrepov bi bile številke še bistveno višje. Prihodnost je sicer negotova, vse bo odvisno od zagona gospodarstva, je za STA dejal generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar.

Vojake bi bilo treba po prepričanju načelnika Generalštaba SV Roberta Glavaša obravnavati drugače, kot se jih danes. V javnosti uživajo ugled, ko se denimo izkažejo ob naravnih nesrečah, a že kmalu je to lahko pozabljeno. "To je kot pri športu. Ko si svetovni prvak, te vsi trepljajo po rami, drugi dan te vsi pozabijo," je dejal v pogovoru za STA.

Čeprav je Sloveniji v tem trenutku, kot kažejo trendi, "krivuljo širjenja virusa uspelo zaustaviti, te krize še ni konec" in je treba ostati skrajno previden, je v intervjuju za tednik Družina dejal premier Janez Janša. Slednji tako pričakuje, da se v povsem običajne okvire verjetno ne bo mogoče vrniti še nekaj časa.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v intervjuju za Nedeljski dnevnik glede poslov z zaščitno opremo povedal, da zagovarja preiskavo pristojnih služb. Po njegovih besedah morajo v primeru potrjenih nepravilnosti odgovorni nositi posledice. "Če so bile storjene napake, bo treba prevzeti odgovornost, tudi politično," je dejal.

Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igor Kadunc je v intervjuju za Večer spregovoril tudi o izpadu prihodkov zaradi krize ob epidemiji novega koronavirusa. Dejal je, da so ministrstvo za finance obvestili, da bodo verjetno najeli kratkoročni kredit. Plače niso ogrožene, pravi.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v pogovoru za STA izrazil upanje na nadaljevanje sezone, a obenem priznava, da bodo lahko v kolesarski karavani vsi skupaj srečni, če bodo v tem letu sploh dirkali.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je v intervjuju za Nedeljski dnevnik ob 30. obletnici prvih demokratičnih volitev, na katerih je v drugem krogu postal predsednik predsedstva, opozoril, da Slovenija še vedno nima strateške usmeritve države. Vladni ukrepi ob epidemiji koronavirusa se mu zdijo ustrezni, a ga skrbi za demokracijo.

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Dnevnik spregovoril o aktualni zdravstveni krizi in tisti, ki še prihaja, pa tudi o svojem odnosu z vlado Janeza Janše. Kot je dejal, poskušajo delovati enotno, nestrinjanje ostane med štirimi zidovi. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo po koncu predsedniškega mandata končal politično kariero.

Infektologinja Bojana Beović je v pogovoru za današnjo izdajo tednika Mladina ocenila, da Slovenija še ni prešla akutne faze epidemije covida-19. V bolnišnicah je sicer precej manj bolnikov od napovedi, zato po njeni oceni lahko "z veliko verjetnostjo rečemo, da se pri nas ne bo ponovil italijanski scenarij".

Ko naš sogovornik profesor patrologije in bežigrajski gvardijan v kapeli sam konča mašo, skuša s sklepnim blagoslovom zaobjeti vso župnijo in vse znance. Kot da bi jih imel vse okrog sebe, nam je dejal. Mnogi ga slišijo že zjutraj, ko sodeluje pri televizijskem prenosu svete maše, ki jo v kapeli Doma sv. Marte daruje papež Frančišek.

Zunanji minister Demosove vlade v intervjuju pripoveduje o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, o svojem odnosu do Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, … Sedanja epidemija s praznimi ulicami, cestami in vrstami pred trgovinami, zanj ni podobna socializmu, ampak socializem epidemiji.

Zakonska in družinska psihoterapevtka dr. Nada Mirnik Trtnik je v intervjuju za Reporter pojasnila, kako bodo ukrepi za socialno izolacijo zaradi koronavirusa vplivali na partnerske in družinske odnose. Kakšne učinke na ljudi ima dlje časa trajajoče bivanje na majhnem prostoru, tudi ko nam ni do tega.

Prof. dr. Franc Strle je infektolog in nekdanji predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus.

S prevzemom Kmercijalne banke, tretje največje banke v Srbiji, mu je uspel veliki met. Po sedmih letih krvavenja prihajamo v fazo rasti, ponosno pravi. NLB je danes drugačna banka in je vredna zaupanja, zatrjuje. Po njegovem državno reševanje NLB ni bilo zaman, saj se bo 1,5 milijarde evrov za zadnjo sanacijo davkoplačevalcem v celoti povrnilo v naslednjih letih.