Božinović: Dokler ne bo epidemije na Hrvaškem konec, slovenski državljani čez mejo ne bodo mogli brez omejitev

Od ponovnega odprtja meje 9. maja do 22. maja do 13. ure je Hrvaška po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva dovolila vstop zaradi neodložljivih osebnih razlogov 19.074 slovenskim državljanom, še 3117 jih je vstopilo na Hrvaško na podlagi poslovnih in gospodarskih razlogov.

Hrvaška nadzira svojo mejo s Slovenijo v skladu s priporočili epidemiologov. Ob tem je pomembno poudariti, da Hrvaška tako kot Slovenija spoštuje priporočila EU o nediskriminaciji. Ko gre za ljudi, ki prihajajo na Hrvaško, je treba imeti epidemiološko stanje pod nadzorom, da lahko posredujemo, če je potrebno, je še povedal 59-letni Božinović, ki je tudi predsednik nacionalnega štaba civilne zaščite, v katerem imajo vodilno vlogo epidemiologi.

"Živimo v časih globalne pandemije. Na Hrvaškem je razglašena epidemija. Naši strokovnjaki v tem trenutku še ne razmišljajo, da bi razglasili konec epidemije, vse dokler imamo nove primere okužb. Ne glede na to, da se te številke zmanjšujejo, imamo odpiranje meje za potencialno tveganje, ne le na Hrvaškem," je še pojasnil.

Na vprašanje, ali bo Hrvaška brezpogojno odprla mejo za slovenske državljane pred koncem epidemije v državi, je odgovoril, da "nihče na svetu ne more predvidevati, kako se bo razvijala pandemija".

"Težko je oceniti, kako se bo v vsakem segmentu razvijala tudi turistična sezona, naša odgovornost je, da poskrbimo za največjo možno zaščito državljanov in turistov, da bi pristojne institucije lahko čim prej posredovale v primeru širitve okužb," je še dejal Božinović. Dodal je, da je pomembno, da se vsi hrvaški državljani in vsi gostje na Hrvaškem počutijo varno ter v vsakem trenutku vedo, kam se lahko obrnejo, če bi se pojavilo novo žarišče.

Poudaril je, da je Hrvaška s svojimi spletnimi vprašalniki za vse potnike pospešila prehod čez mejo, dodatno pa bo to izboljšala aplikacija, ki jo pripravljajo. Vsi potniki bodo lahko prek aplikacije vnesli svoje podatke, ki so pomembni za epidemiologe. Ko bo to storili, bodo lahko šli čez mejo brez kakršnih koli formalnosti, je pojasnil dolgoletni diplomat in minister z izkušnjami v več hrvaških desnosredinskih vladah.

Spomnil je, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 20 milijonov turistov, kar se zaradi pandemije letos ne bo ponovilo, je pa že četrtina te številke izziv za epidemiologe. Napovedal je, da bo Hrvaška postopoma znova odprla svojo mejo tudi za državljane drugih držav Srednje Evrope.

Hrvaška je bila pogosto tarča kritik bivših slovenskih vlad, češ da ni dovolj učinkovita pri nadzoru zunanje meje EU ter da čez Hrvaško v Slovenijo prihaja veliko ilegalnih migrantov. "Naš odgovor in naša pojasnila so vedno bila, da hrvaška policija preprečuje ilegalne migracije, kar je v interesu Hrvaške, Slovenije in celotne EU," je odgovoril.

"Če hrvaška policija ne bi bila 24 ur dnevno dejavna pri preprečevanju ilegalnih vstopov na Hrvaško, bi bile razmere z migracijami na Hrvaškem, v Sloveniji in naprej v Evropi daleč od stabilnih, kot so danes," je še ocenil.

Dodal je, da je tudi prejšnja slovenska vlada pokazala razumevanje glede tega, da Hrvaška varuje najdaljšo zunanjo kopensko mejo EU, na katero je stalen pritisk z dveh smeri balkanske migrantske poti, čez Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče o morebitni razporeditvi slovenske vojske ob meji s Hrvaško, je odgovoril, da gre za notranje vprašanje Slovenije. "Kolikor sem razumel, Slovenija nima velikega števila obmejnih policistov, sicer pa prava in učinkovita zaščita slovenske meje resnično poteka ob meji Hrvaške z državami Zahodnega Balkana," je odgovoril.

Božinović je še dejal, da se med nedavnim prvim uradnim srečanjem s slovenskim kolegom Alešem Hojsom v Ormožu nista pogovarjala o razporeditvi slovenskih vojakov niti o odstranitvi slovenske žice na meji s Hrvaško.

Poudaril je, da je Hojsu čestital še isti dan, ko je postal slovenski notranji minister ter takoj predlagal organizacijo tranzitnega tovornega prometa, da ne bi bila vprašljiva oskrba prebivalstva v regiji med pandemijo. Po nekaj telefonskih pogovorih in videokonferencah je tako med srečanjem v živo imel vtis, da se že dolgo poznata.

"Ko se z nekom spoznate v kriznih situacijah, se najbolje vidi, kdo je vaš sogovornik. Midva sva takoj našla skupni jezik in ocenila, da ne moreva dobro skrbeti za interese naših državljanov, če ne sodelujeva. Sicer pa ni razlike med nami, ko govorimo o varnosti na notranjih in zunanjih mejah EU," je ocenil Božinović.

Menil je še, da prav s krepitvijo sodelovanja in dodajanjem novih vsebin zelo kmalu na hrvaško-slovenski meji ne bo potreben reden nadzor, kaj šele močne varnostne sile.

"Direktorja policij sta se dogovorila o okrepljenem policijskem sodelovanju v smislu skorajšnje uveljavitve skupnih policijskih patrulj, ki so prej delovale na podlagi podpisanega protokola s Slovenijo, a so bile zaradi epidemije novega koronavirusa začasno prekinjene," je še dejal hrvaški notranji minister. Dodal je, da pripravljajo dodatno oplemenitenje tradicionalno dobrega čezmejnega sodelovanja obeh narodov, "ki ju povezujejo številni trenutki iz zgodovine, sedanjosti in prihodnosti".

Na vprašanje o ureditvi meje med državama, posebej v Piranskem zalivu, v katerem se še naprej vrstijo kazni ribičem z obeh strani meje, je Božinović odgovoril, da je stanje nespremenjeno, a je po njegovih besedah pomembno, da ni incidentov.

"Hrvaška stališča so jasna, vedno smo pripravljeni v dvostranskih pogovorih priti do rešitve za to vprašanje," je dejal. Izpostavil je, da sta obe državi trenutno osredotočeni na tisto, "česar nista predvidevali niti v sanjah, to je zaščita zdravja ljudi in saniranje gospodarskih posledic pandemije".

O članstvu Hrvaške v schengenskem območju je Božinović ponovil, da "vsi relevantni dejavniki znotraj EU razumejo, da je članstvo Hrvaške v schengnu pomembno za EU". Pozdravil je izjave slovenskega premierja Janeza Janša, da si Hrvaška zasluži vstop v schengen.

"Članstvo Hrvaške v schengnu je v najglobljem interesu Republike Slovenije," je še izjavil Božinović, ki mu bo kmalu, tako kot celotni hrvaški vladi potekel mandat. Nova parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo 5. julija.

Božinović v pogovoru za STA ni želel govoriti o svojih ambicijah po izteku.

"V tem trenutku sem tako kot celotna stranka HDZ osredotočen na čim boljši volilni rezultat, da bi tudi v naslednjem obdobju prevzeli odgovornost za vodenje Hrvaške. Te teme pustimo za povolilno obdobje," je sklenil pogovor, ki je potekal v petek popoldne na sedežu hrvaške civilne zaščite.