Revija Reporter
Slovenija

Ruski veleposlanik Sloveniji sporoča, da Rusiji ni všeč, kaj počnemo z delnicami Mercatorja

Reporter, STA

25. jul. 2020 11:27 Osveženo: 11:36 / 25. 7. 2020

Deli na:

Ruski veleposlanik Timur Rafailovič Ejvazov.

DZ/Matija Sušnik

Pozorno spremljamo dogajanje v Mercatorju in Agrokorju, je v pogovoru za časnik Večer dejal ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov. Prizadevanja za iskanje kompromisov glede Mercatorja potekajo še naprej, pri čemer ruska stran, v čigar večinski lasti je propadli Agrokor, upa, da se bo do konca leta našla rešitev, ki bo v obojestransko korist.

"Pozorno spremljamo dogajanje v Mercatorju in Agrokorju. O tem sem že govoril z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. O tem sem se pogovarjal tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu," je v danes objavljenem intervjuju za Večer dejal Ejvazov, ki je med drugim spregovoril tudi o gospodarskem sodelovanju med državama in slovensko-ruskih odnosih. Pogovor je bil objavljen na dan tradicionalne spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem.

V Rusiji po veleposlanikovih besedah razumejo velik pomen Mercatorja za slovensko gospodarstvo. "Razumemo, da ima veliko slovenskih dobaviteljev, ki seveda morajo ohranjati možnost, da prek Mercatorja pridejo do končnega kupca. To razumejo tudi v Sberbanki, saj sem se tudi z njihovimi predstavniki pogovarjal o tej temi," je dejal.

Vendar ruska stran ne razume povsem nekaterih dejanj nekaterih ustanov v zvezi z delnicami Mercatorja. "Izkazali smo veliko potrpežljivosti," je povedal ruski veleposlanik. "Z druge strani pa je treba razumeti, da je Sberbank državna banka, večinski delež je v lasti ruske vlade, je banka, ki hrani denar ruske države, zato moramo z vsemi napori iskati rešitve, da ohranimo naše lastne interese," je še opozoril. Slovenska agencija za varstvo konkurence (AVK) je namreč lani zaradi domnevno storjenega prekrška pri prevzemu polnilnice vode Costella začasno zasegel Agrokorjev 70-odstotni delež v Mercatorju.

Na vprašanje glede morebitnega zanimanja ruskih energetskih podjetij za slovenski Petrol je Ejvazov dejal, da za to ni slišal in da tudi ni seznanjen z morebitno namero slovenske vlade, da proda svoj sveženj delnic v Petrolu.

V intervjuju je beseda nanesla tudi na slovensko-ruske odnose. Na vprašanje o očitkih v času prejšnje vlade, da je slovenska zunanja politika prorusko orientirana, je Ejvazov izrazil nestrinjanje s takimi ocenami.

"Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato, in kolikor vem, stoodstotno izvaja svoje obveznosti v okviru teh organizacij. Istočasno pa je slovensko vodstvo po našem mnenju vedno razumelo, da dobri odnosi z Rusijo ustrezajo interesom tako Evropske unije kot Slovenije. V okviru tega je mogoče razvijati konstruktivne odnose z našo državo. Mi absolutno podpiramo takšno slovensko težnjo, ker je tudi za Rusijo dobro, da imamo dobro odnose z Evropsko unijo in Slovenijo."

Veleposlanik tudi verjame v možnost povečanja blagovne menjave med državama. Ta bi se po njegovem mnenju lahko povečala do dveh milijard evrov in več. Ejvazov vidi veliko področij, kjer lahko ruske tehnologije in ruske kapacitete z ene strani ter slovenske tehnologije in kapacitete z druge strani dajo večjo sinergijo za izdelavo zelo konkurenčnih izdelkov, ki bi jih lahko prodajali na tržiščih tretjih držav.

Rusko tržišče slovenskim poslovnežem ponuja tudi priložnosti za vstop na tržišče evrazijske gospodarske skupnosti, je še opozoril Ejvazov.

"To je tržišče z več kot 200 milijoni ljudi in s skupnim bruto domačim proizvodom, ki je višji od dveh trilijonov dolarjev. To tržišče vključuje Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Armenijo in Belorusijo," je še dejal.