Šef policije Anton Travner: Tihotapljenje ljudi je najbolj ogabna oblika kriminala

Med aktualnimi izzivi je Travner v pogovoru za STA naštel preprečevanje nezakonitih prehodov meje, izvajanje nekaterih omejevalnih ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, in tedenske množične protivladne proteste.

Glede slednjih je izpostavil, da mora policija zagotavljati varnost udeležencev, s čimer sicer opravlja nalogo, pri kateri bi moral aktivno sodelovati organizator dogodka, če bi bil ta uradno prijavljen, kot to določa zakon.

Na podlagi najav na družbenih omrežjih, izkušenj s preteklih protestov in drugih meril policijske uprave izdelajo ocene tveganja in na tej podlagi v času protestov izvajajo varnostne ukrepe, ki pa so po besedah Travnerja "namenjeni striktno preprečevanju kakršnegakoli nasilja oziroma kršitev javnega reda in miru". "Delo policije nikakor ni usmerjeno proti mirnim protestnikom, nas pa vsakokrat skrbijo skupine posameznikov, ki poskušajo te proteste izkoristiti za nasilna dejanja in obračunavanja," je zagotovil.

O postavitvi ograj se odločajo policijske uprave same in pri tem ne gre za navodila Generalne policijske uprave (GPU), je dejal. Je pa GPU, natančneje Center za varovanje in zaščito, sodeloval pri načrtovanju varnostnih ukrepov za čas sredine državne proslave, saj so se je udeležile varovane osebe.

"Da je bila postavitev ograj v obsegu in na način, kot je bila postavljena, pravilna, me je prepričal tudi posnetek, ki je prikazal, kako se je del protestnikov izživljal nad častno gardo, ko so gardisti vstopali v varovano območje," je dodal Travner.

Ob tem je Travner dejal, da je "trdno prepričan, da ljubljanska policijska uprava dela dobro". Na vprašanje o ravnovesju med ukrepi preprečevanja nasilja in omejevanja svobode, ki jih nekateri očitajo policiji tudi pri legitimiranju udeležencev protestov, pa je dejal, da številke kažejo, da ni bilo nikakršnega sistematičnega popisovanja ljudi - od okoli 7000 protestnikov so jih ugotavljali identiteto manj kot 60, od tega več kot polovico tistih, ki so vstopili na varovano območje.

Drugi večji izziv policije je omejevanje nezakonitih prehodov meje. Pri tem gre za zaznavanje vstopov v državo, prijemanje kršiteljev, postopke z njimi in njihovo vračanje v državo, iz katere so v Slovenijo vstopili, pretežno na Hrvaško. Travner je ob tem izpostavil, da zadnje čase veliko poudarka dajejo intervjujem s prijetimi prebežniki, iz katerih poskušajo dobiti čim več informacij o organizatorjih prehodov, torej tihotapcih.

Tihotapljenje ljudi je po Travnerjevih besedah "najbolj ogabna oblika kriminala". Tihotapci ljudem v stiski obljubljajo med in mleko, vzamejo jim veliko denarja, nato pa jih spravijo v veliko nevarnost. Čez meje jih poskušajo pretihotapiti v tovornih vozilih, cisternah, na vlakih, skrite v tovoru. "Nedavno smo naleteli na migrante, skrite vagonu, polnem koruze, kar je lahko smrtno nevarno," je navedel.

Zato bi si želel sprememb zakona o tujcih in zakona o kazenskem postopku, ki bi olajšale pričanje tujcev pred preiskovalnim sodnikom še preden se jih vrne v državo, iz katere so vstopili v Slovenijo.

Obenem je izpostavil nenehno prilagajanje migrantov in sprememb metod tihotapljenja ljudi. V splošnem se migracijske poti sicer ne spreminjajo veliko - večinoma gre za prehode iz severne Afrike do Turčije, nato pa prek Makedonije, Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije v zahodno Evropo. Del poti se iz Srbije odcepi proti Romuniji in Madžarski. Prav tako so še vedno aktivne poti čez Albanijo in Črno Goro ter čez morje v Grčijo in nato skozi Italijo na sever. Po Travnerjevih besedah je trenutno na Balkanu okoli 20.000 migrantov, slaba polovica od tega v Srbiji in nekaj več kot polovica v BiH.

Se pa spreminjajo poti prehajanja slovenske meje. "Ko smo zaradi pritiska nezakonitih migracij na območjih PU Novo mesto in Ljubljana tam ukrepe zaostrili, se je ta preselil na območje PU Koper," je ponazoril. Opažajo tudi porast prehodov na težje prehodnih območjih, ki jih manjše skupine in posamezniki prečkajo peš.

Ob 670 kilometrov dolgi meji s Hrvaško bi policija zato potrebovala predvsem kadrovsko in tehnično okrepitev.

Ko gre za kadre, je Travner povedal, da je trenutno v policiji zaposlenih več kot 200 ljudi manj, kot jih predvideva kadrovski načrt. "Trenutno sicer tečejo postopki za zaposlitev približno toliko novih policistov. A v času, ko se bodo uvedli, bo tudi upokojitev spet toliko," je izpostavil. Da bi "luknjo zakrpali", bi morali torej takoj zaposliti vsaj okoli 400 policistov.

Dolgoročno gledano si Travner namreč želi, da bi mejo varovali policisti sami, tudi glede na nepripravljenost politike za aktivacijo posebnih pooblastil vojski.

Tudi pomožni policisti "so zlata vredni", je dejal in izpostavil predvsem dejstvo, da obvladajo postopke. Je pa res, da je njihova pomoč omejena, saj jih "ne morejo kar vzeti iz gospodarstva".

Ko gre za opremo, pa si policija želi predvsem v korak s časom. Osebno varovalno opremo in vozni park sproti obnavljajo, želijo pa si še boljših možnosti nadzora sodobnih komunikacijskih sredstev, tudi glede na to, da IMSI lovilcev še vedno ne smejo uporabljati. Povečujejo število kamer za nadzor meje in dronov, ki jih Travner ocenjuje kot uporabne in stroškovno učinkovite. Uporabo paralizatorjev pa so, kot je dejal, prestavili na jesen. "Pogoji za njihovo uporabo so izjemno restriktivni, uvajanje njihove uporabe pa na policiji peljemo izjemno previdno. Kljub temu sem prepričan, da bodo dobra posodobitev policijske opreme," je dejal.

Omenil je tudi ukrepe ob aktivnostih t. i. vard oziroma samoorganiziranih paravojaških skupin. Kot je dejal, bi bilo koristno, če bi kršitve v zvezi z njihovimi aktivnostmi bolj jasno opredelili v zakonodaji.

Nepričakovan, a velik je bil letos tudi izziv, ki ga je pred policijo postavila epidemija novega koronavirusa. Odziv nanjo je bil po Travnerjevi oceni "izjemno učinkovit".

Ko gre za interne ukrepe, so med drugim uvedli vse priporočene preventivne ukrepe, od držanja razdalje, uporabe mask, rednega merjenja temperature ... "Policiste smo tudi poučili, kako izvajati policijske postopke, da se ne bi okužili od tistih, ki jih obravnavajo. In bili smo uspešni. Od več kot 8000 zaposlenih smo zabeležili le šest okužb," je zadovoljen prvi mož policije.

Ko gre za spremljanje omejevalnih ukrepov, pa je policija izdala številna opozorila o držanju razdalje, poskrbela za spremljanje humanitarnih in drugih konvojev tako prevoznikov kot tujcev, ki so se ob začetku epidemije želeli vrniti v svojo državo. Še vedno poteka koordinacija na ravni direktorjev policij sosednjih in držav na Balkanu. Poskrbeli so tudi za izplačilo dodatkov policistom, pri čemer Travner trdi, da morebitnega nezadovoljstva ni zaznal, saj so bili za izplačila postavljeni korektni kriteriji.

V prihodnosti pa generalni direktor policije poleg napredka pri vseh operativnih nalogah, kot sta tudi preprečevanje kriminalitete in prometna varnost, razmišlja o tehnološkem opremljanju in napredku znanja. Želi si dokončati že dolgo pričakovani karierni sistem v policiji in povečati mednarodno sodelovanje. "Imamo dobre obete. Slovenija je del skupine držav, ki so podpisale posebno pogodbo o avtomatski izmenjavi DNK profilov, prstnih odtisov, registrskih tablic z državami Zahodnega Balkana. Če nam to uspe, bo naše delo bistveno lažje," je sklenil Travner.

Ob današnjem dnevu se je sicer novi generalni direktor, ki je vodenje policije prevzel takoj ob nastopu vlade Janeza Janše, polni mandat pa dobil 12. junija, tudi zahvalil vsem policistkam in policistom za požrtvovalno opravljanje njihovih nalog.