ZDA so v petek uvedle sankcije proti sedmim kitajskim državnim uradnikom v Hongkongu zaradi izvajanja varnostnega zakona, ki ga je Peking uvedel zaradi demokratičnih protestov v tej nekdanji britanski koloniji. Sankcije vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v ZDA.

Policija v Hongkongu je po racijah, ki jih je v četrtek izvedla na sedežu demokraciji naklonjenega časnika Apple Daily, in aretacijah več vodilnih danes proti dvema izmed njih vložila obtožnico v skladu z zakonom o nacionalni varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajski voditelji so dokončno potrdili obsežne spremembe hongkonškega volilnega sistema. Z njimi se bo med drugim bistveno zmanjšal vpliv neposredno izvoljenih predstavnikov tako v zakonodajnem svetu kot v volilnem odboru Hongkonga, obenem pa bo kandidate za poslance odslej moral potrditi Pekingu naklonjen volilni odbor.

Dvanajst prodemokratičnih aktivistov ne bo smelo sodelovati na parlamentarnih volitvah v septembru, je danes potrdila vlada v Hongkongu. Kot so navedli, so diskvalificirali kandidate, pri katerih je nevarnost, da ne bi upoštevali ustave Hongkonga ali obljubili zvestobe vladi v Hongkongu in Pekingu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Države članice EU so danes sprejele niz ukrepov v odgovor na zakon o nacionalni varnosti, ki ga je Peking uveljavil v Hongkongu. Med drugim paket predvideva omejitev izvoza opreme, ki bi jo kitajske oblasti lahko uporabile za nadzor in represijo. Do nadaljnjega EU tudi ne bo vstopala v nova pogajanja s Hongkongom, so sporočili iz Bruslja.

Policija v Hongkongu je v okviru novega zakona o nacionalni varnosti danes izvedla prve aretacije. Zakon, ki je v mednarodni skupnosti deležen številnih kritik, je začel veljati danes, ko na območju obeležujejo obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski. Dan zaznamujejo tudi protesti, v okviru katerih je policija aretirala najmanj 180 ljudi.

Kitajska je danes sporočila, da je uvedla omejitve pri izdajanju vizumov za ameriške državljane, ki se vmešavajo v hongkonške zadeve. Gre za odziv na odločitev administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da omeji izdajanje vizumov za kitajske državljane, ki posegajo v avtonomijo Hongkonga.

Kitajske oblasti so danes ocenile, da so protesti v ZDA, ki so izbruhnili po smrti temnopoltega osumljenca med aretacijo v Minneapolisu, podčrtali problem rasizma in policijskega nasilja. Po mnenju Pekinga so izpostavili tudi dvojna merila Washingtona, ko gre za proteste doma in po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na nenapovedani novinarski konferenci, ki je bila posvečena kritikam Kitajske zaradi Hongkonga, dejal, da prekinja sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). S tem naj bi po ocenah poznavalcev preusmeril pozornost medijev z nemirov v Minnesoti.

Kitajski ljudski kongres je danes potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim bo na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga. Prebivalci Hongkonga se bojijo nadaljnjega poseganja v svojo avtonomijo in konca svojih pravic in svoboščin.

Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je po prešteti večini glasov, ki so ji kazali jasno zmago na včerajšnjih predsedniških volitvah, razglasila zmago. Pred tem je poraz priznal njen glavni tekmec Han Kuo-yu. Na novinarski konferenci je dejala, da mora Peking prenehati z grožnjami Tajvanu z nasiljem.

V Hongkongu se je leto 2020 začelo z novimi protesti. Mesto je tudi danes preplavilo več deset tisoč protestnikov, ki so s prodemokratičnim shodom pozdravili vstop v novo desetletje. Shod je po večini potekal mirno, ponekod pa se je sprevrgel v kaos, ko je policija protestnike skušala razgnati s solzivcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska je zaradi ameriške zakonodaje v podporo demokratičnemu gibanju v Hongkongu danes uvedla sankcije proti ZDA. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva v Pekingu, do nadaljnjega ne bodo odobrili postankov ameriških vojaških ladij za obnovitev zalog. Napovedali so tudi sankcije proti nekaterim nevladnim organizacijam s sedežem v ZDA.

Nekdanji uslužbenec britanskega konzulata v Hongkongu Simon Cheng je danes dejal, da ga je kitajska tajna policija v času avgustovskega pridržanja pretepala in mučila. Od njega so želeli izvedeti, kakšna je vloga Velike Britanije v protestih v Hongkongu. Njegovo pričanje je poskrbelo za zaostrovanje odnosov med Pekingom in Londonom.

Ameriški senat je v torek soglasno potrdil predlog zakona v podporo protestnikom v Hongkongu. Kitajska je pričakovano ostro protestirala in poklicala na pogovor odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu.

V Hongkongu se danes nadaljujejo protesti, ki so se še zaostrili, potem ko je policist ustrelil protestnika. Ta je v kritičnem stanju, policija pa se je morala braniti obtožb, da naj bi prejeli ukaz glede uporabe strelnega orožja med današnjimi protesti.