Peking krči avtonomijo Hongkonga: konec svoboščin, obljubljenih od predaji mesta Kitajski

Peking želi z zakonom vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme in mehanizme za zaščito nacionalne varnosti v Hongkongu. Zakon med drugim prepoveduje izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor. Nekdanja britanska kolonija bi ga morala v skladu z ustavo sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo.

Kitajska se je odločila zakon uveljaviti po več mesecih množičnih in občasno tudi nasilnih prodemokratičnih protestov, ki so v nekdanji britanski koloniji potekali lani. Predlog zakona je sprožil nov val protestov, na katerih so tudi v sredo izbruhnili spopadi. Aretiranih je bilo več sto ljudi. Varnost je bila na ulicah Hongkonga močno poostrena tudi danes.

Kitajski ljudski kongres je zakon potrdil na zadnji dan letnega zasedanja. Predlog se sedaj seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal junija, in bi lahko postal dokončno uzakonjen do avgusta, poroča britanski BBC.

Načrti so bili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa deležni kritik tujih vlad, vlagateljev in hongkonških protestnikov, ki menijo, da Kitajska odpravlja svoboščine, obljubljene mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v sredo naznanil odločitev vlade, da Hongkong več nima avtonomije, ki je bila določena po sporazumu o vrnitvi britanske kolonije Kitajski, zaradi česar ne uživa več posebne obravnave po ameriški zakonodaji.

Sprememba posebnega statusa bo prizadela trgovinske odnose z ZDA in običajne prebivalce Hongkonga, ki bodo želeli potovati v ZDA. Ukrep lahko tudi ogrozi status mesta kot finančnega sedeža regije oziroma enega od finančnih centrov celotne Azije, preko katerega uspešno posluje s tujimi državami in podjetji tudi Peking.