Amandmaje je soglasno potrdil 167-članski stalni komite nacionalnega ljudskega kongresa, najvišji organ odločanja na Kitajskem, kitajski voditelj Xi Jinping pa je podpisal ustrezne predsedniške odloke o njihovi razglasitvi, današnje poročanje kitajskih državnih medijev med drugim povzemata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Že pred slabimi tremi tedni jim je zeleno luč prižgal kitajski ljudski kongres.
Gre za spremembe t. i. temeljnega zakona oziroma nekakšne mini ustave Hongkonga, s katerim so bile temu mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997 obljubljene določene svoboščine po načelu "ena država, dva sistema".
Glavni cilj reform, ki so tarča ostrih kritik Zahoda, je zagotoviti, da bodo Hongkong upravljali domoljubi. Kritiki svarijo, da gre dejansko za konec demokracije v Hongkongu, saj bodo vso opozicijo zadržale zunaj tamkajšnjega parlamenta.
V skladu z doslej znanimi spremembami bo hongkonški volilni odbor med drugim potrjeval kandidate za poslance in imel možnost veta. Vplivni volilni odbor, ki izbira tudi hongkonškega voditelja in v katerem je že polno predstavnikov, zvestih Pekingu, bo imel po novem 1500 namesto 1200 članov.
Vzpostavljen bo ločen odbor, ki bo na osnovi poročil nacionalnega varnostnega odbora in policije preverjal politično prepričanje kandidatov. Število sedežev v hongkonškem parlamentu, zakonodajnem svetu, se bo povečalo s 70 na 90, a jih je že zdaj neposredno voljenih le polovica, po novem pa jih bo le 20, poroča AFP, ki se pri tem sklicuje na Tam Yiu-chunga, edinega hongkonškega delegata v kitajskem parlamentu.
Hongkonška prokitajska voditeljica Carrie Lam, ki se ji očitno ne bo treba več soočati z glasnim nasprotovanjem v parlamentu, je reformo danes pričakovano pozdravila, poroča AFP. Kot je ocenila, je tako mogoče učinkovito ublažiti "pretirano politizacijo v družbi ter notranji razdor, ki je razklal Hongkong".
Napovedala je še, da bodo naslednje parlamentarne volitve v Hongkongu potekale decembra, seveda po novem sistemu.
Spremembe volilnega sistema v Hongkongu prihajajo leto dni po tem, ko je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, po katerem je na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga in ki je v Hongkongu privedel do številni aretacij.
Omenjeni zakon o nacionalni varnosti velja za doslej največji poseg Kitajske v avtonomijo Hongkonga, saj Pekingu daje obsežna pooblastila na območju mesta. Kritiki zakona menijo, da je to v bistvu konec sistema "ena država, dva sistema", ki je veljal, odkar je mesto ponovno postalo del Kitajske.