Države članice so v izjavi izrazile veliko zaskrbljenost glede zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu. "EU še posebej skrbi obsežno spodjedanje pravic in svoboščin, ki bi morale ostati zaščitene vsaj do leta 2047," so zapisali v izjavi.

Poleg omejitve izvoza namerava EU uvesti tudi ukrepe v podporo prebivalcem te nekdanje britanske kolonije, med drugim s podeljevanjem vizumov, štipendij in prek akademskih izmenjav. EU namerava tudi pozorno spremljati procese proti aktivistom v Hongkongu. Znova bo preučila tudi vpliv nove zakonodaje na izvajanje sporazumov med Hongkongom in državami članicami, vključno s sporazumom o izročanju.

EU se je sicer le s težavo uskladila glede enotnega odziva na ravnanje Kitajske v Hongkongu. Med državami članicami naj bi obstajale delitve glede tega, ali se postaviti po robu Pekingu - zelo pomembnemu trgovinskemu partnerju - ali pa poskusiti z njim sodelovati. Države naj bi se o skupnem odzivu vendarle dogovorile po predlogu, ki sta ga podali Francija in Nemčija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sporni zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki bo po ocenah kritikov in Zahoda pomenil izgubo svoboščin Hongkonžanov, je na območju začel veljati 1. julija. EU že od konca maja zavzema stališče, da ravnanje Kitajske ni v skladu s kitajsko-britansko skupno izjavo iz leta 1984 in temeljno zakonodajo Hongkonga ter da tvega resno spodkopavanje načela 'ena država, dva sistema' in velike stopnje avtonomije posebne upravne regije Hongkonga.

V danes sprejetem paketu ukrepov sicer ni govora o gospodarskih sankcijah ali ukrepih proti politikom, ki so odgovorni za sprejem zakona. Poleg tega je na več področjih prepuščeno državam članicam, ali in kako bodo uporabile ukrepe.