Lažje je misliti, da ima vse pod nadzorom neki vsemogočni zlikovec, kot pa da sveta nihče nima pod nadzorom, o temelju teorij zarote pravi filozof Tomaž Grušovnik. Avtor več knjig o tem se je s teorijami zarote podrobneje začel ukvarjati v koronskem času, ko smo bili priča eksploziji dezinformacij in razvrednotenju dejstev in znanosti.

Mojca Kuplen je Prekmurka in nekdanja sošolka avtorice intervjuja, ki ste ga ravnokar začeli brati. Od nekdaj je bila nekaj specialnega. Nosila je fantastičen mejkap, ki je poudaril mačje oči, in samo zaradi tega ji je v gimnaziji nekoč učiteljica biologije, prava matorka, ki ji je bilo ime Barica, v redovalnico vpisala cvek, češ tako namazani pa v šolo ne smete hoditi. Devetdeseta leta niso bila posebno lepa in v zgodovini niso pustila nobenega vrhunskega odtisa, tisti, ki smo odraščali takrat, smo se morali znajti po svoje. In smo tudi se znašli. Mojca je hitro odšla v tujino.

Občudovalci Maove srhljive kulturne revolucije, zagovorniki sovjetske krvave zadušitve madžarske vstaje leta 1956, čudaški psihiater in arhetipski revolucionarni junak.

Srečanje mednarodno priznanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka in kanadskega kliničnega psihologa Jordana B. Petersona je ponoči napolnilo Center performativnih umetnosti Sony v Torontu. V razpravi sta iskala odgovor na vprašanje, v katerem sistemu je človek najbolj srečen - marksizmu ali kapitalizmu.

V Centru performativnih umetnosti Sony v Torontu se bosta ob 19.30 po lokalnem času v debato spustila mednarodno priznani filozof Slavoj Žižek ter klinični psiholog Jordan B. Peterson, avtor več knjižnih uspešnic. Iskala bosta odgovor na vprašanje, v katerem sistemu je človek najbolj srečen - marksizmu ali kapitalizmu.

To bo spopad med svetovno ikono konservativcev in svetovno ikono levice. Na kratko: soočenje Jordana Petersona in Slavoja Žižka.

Očitek, da je strahopetec, je eden od razlogov, zakaj je dr. Slavoj Žižek pristal na srečanje s kanadskim kliničnim psihologom Jordanom Petersonom, avtorjem knjižne uspešnice »12 pravil življenj.« Marksistični filozof je tudi nedavno nehote razkril »tajni načrt« napovedane debate s Petersonom.

Filozofija ni nastala samo zato, da bi znanstveno ali razumsko spoznali svet, filozofija je nastala tudi iz iskanja sreče, poudarja Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof in avtor pred tedni objavljenega Leksikona filozofije.

»Imam namen vrniti se k prvi ljubezni in moja prva ljubezen je, kot že veste, filozofija. Dolga leta sem poučeval filozofijo. Zdaj v letih škofovanja sem se od svoje prve ljubezni oddaljil, ljubezen se je ohladila in sedaj jo želim obnoviti, poglobiti, na novo ogreti,« je po odstopu (2013) dejal nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres.

V nemškem Trierju so se z odprtjem več razstav nocoj začele slovesnosti ob 200. obletnici rojstva nemškega filozofa in ekonomista Karla Marxa. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru ob odprtju poudaril, da moramo Marxa razumeti v duhu njegovega časa, ter posvaril pred tem, da bi mu pripisovali odgovornost za zločine komunizma.

Pravna in filozofska formacija je dr. Roka Svetliča usmerjala k problematiki na mejnem področju med filozofijo, pravom in človekovimi pravicami.