V pogovoru je poudaril podobnost navduševanja nad teorijo zarote z vraževerjem, spregovoril je o vzponu avtokratskih režimov in kaj ljudi žene, da sprejmejo in podpirajo totalitarizem, ter o razliki med človeškim poznavanjem resnice in praktičnimi dejanji.
Zakaj ni pošteno, da privržence teorij zarote opisujemo kot »norce« - tudi ni dobro, če bi medikalizirali to stanje, da bi ga patologizirali in ga označili kot ekscesno stanje, meni Grušovnik.
Imel sem pred časom bizarne telefonske klice, zato sem poskrbel, da moja telefonska številka ni več javna, pove o odzivih na svoje delo.
Kot vidimo, padajo podnebni sporazumi eden za drugim kot po tekočem traku, nazadnje prihaja celo že do takih absurdov, da naftni dobičkarji vodijo podnebne konference, opozarja Grušovnik. »To je tako, kot da bi pridelovalec vina vodil skupino anonimnih alkoholikov.«
Avtoritarni voditelji pa ponujajo iluzijo skupnosti, moči, nekih radikalnih sprememb in v tem smislu nagovarjajo ravno tega odtujenega posameznika, hkrati obljubljajo zelo preproste rešitve ali relativno enostavne recepte, in to je v tej dobi kompleksnosti seveda za marsikoga privlačno, pojasni privlačnost avtoritarnih voditeljev.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
