Investicije, konkurenčnost in brezdimna prihodnost Evrope

To neposredno vpliva na njeno sposobnost, da ohrani močno gospodarsko in socialno vlogo v svetu. Če želi EU dohiteti ZDA in Kitajsko, bo morala oblikovati pametno regulativo, ki spodbuja vlaganja v inovacije in hkrati omogoča družbene prehode – od zelenega prehoda do zmanjševanja bremena bolezni, povezanih s kajenjem.

V tem okviru je zanimiva nedavna raziskava EY-Parthenon, ki je analizirala gospodarski odtis družbe Philip Morris International v Evropski uniji med letoma 2019 in 2023. Podjetje je v tem obdobju v državah članicah vložilo več kot 43 milijard evrov, kar je ustvarilo skupni gospodarski učinek v višini skoraj 290 milijard evrov.

Podprto je bilo več kot milijov delovnih mest, neposredno in posredno, pri čemer je bilo skoraj 20 milijard evrov usmerjenih v sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji, dodatnih 625 milijonov pa namenjenih evropskim kmetom za odkup tobaka.

Posebno težo imajo tudi vlaganja v raziskave in razvoj, ki so presegla 2,3 milijarde evrov ter omogočila, da danes že več kot 40 odstotkov prihodkov podjetja izhaja iz brezdimnih izdelkov. Samo v izvozu je podjetje iz EU v petih letih ustvarilo več kot 33 milijard evrov.

Te številke same po sebi ne pomenijo, da je industrija tobaka ali njen prehod v brezdimne izdelke odgovor na evropske razvojne izzive. Pokažejo pa, da imajo velike multinacionalke s sedežem v EU in s proizvodnimi kapacitetami v evropskih državah lahko pomembno vlogo pri investicijah, podpori delovnim mestom in krepitvi dobaviteljskih verig.

Vprašanje, ki ga odpira Draghijevo poročilo, je, kako takšne investicije usmeriti v inovacije, ki zmanjšujejo tveganja za zdravje in okolje, ter hkrati ohranjajo evropsko konkurenčnost. Pri tem se vse bolj uveljavlja načelo t. i. harm reductiona – postopnega prehoda iz bolj škodljivih na manj škodljive tehnologije.

Tako kot je v energetiki zemeljski plin obravnavan kot prehodno gorivo, ker je manj obremenjujoč od premoga, lahko tudi v drugih industrijah prehod na manj tvegane rešitve predstavlja pomemben korak v transformaciji. A ključni pogoj je, da regulativa omogoči inovacije in vlaganja, namesto da bi jih zavirala.

Evropa bo prihodnja leta potrebovala stotine milijard evrov dodatnih vlaganj letno, če želi ostati konkurenčna in hkrati izpolniti svoje okoljske in zdravstvene cilje. Primer PMI kaže, da se ob primernem regulativnem okviru multinacionalke vključujejo v procese prestrukturiranja, pri čemer hkrati ustvarjajo gospodarske koristi.

Razprava zato ne more biti omejena zgolj na vprašanje »za ali proti« posamezni industriji, temveč se mora razširiti na iskanje poti, kako z vlaganji in inovacijami dosegati dvojne cilje: krepitev evropske blaginje in postopno preoblikovanje družbe v bolj trajnostno in manj škodljivo.