Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse, je poudaril premier Janez Janša ob prihodu na današnje zasedanje voditeljev članic EU, ki bodo že četrti dan poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Povezava vladavine prava in evropskega proračuna je eno ključnih odprtih vprašanj.

Premier Janez Janša je danes v Bruslju ocenil, da po ponoči doseženem napredku obstaja dokaj realno upanje, da voditelji članic EU "danes ali jutri" dosežejo končni dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, tako glede prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna kot glede sklada za okrevanje.

V opoziciji so kritični do ravnanja premierja Janeza Janše na pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 in opozarjajo, da prihaja do zasuka slovenske zunanje politike. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je po drugi strani prepričan, da Slovenija ostaja zavezana evropskim vrednotam.

Voditelji članic EU po treh dneh zasedanja in neprespani noči še vedno niso dosegli dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevanje vrha je predvideno ob 16. uri. Takrat se pričakuje nov pogajalski predlog. Po ostrih nočnih izmenjavah naj bi bilo zdaj vzdušje bolj pozitivno.

Madžarski premier Viktor Orban vztraja pri nasprotovanju načrtovani povezavi med spoštovanjem vladavine prava in evropskim proračunom, ki da je povsem nov mehanizem, za pripravo katerega bi potrebovali veliko časa. Ob tem je oster do nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki da ga "sovraži" in hoče "kaznovati" Madžarsko.

Premier Janez Janša je maratonska pogajanja o svežnju o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 v komentarju na Twitterju opisal kot "test vztrajnosti". "EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana," je še zapisal.

Voditelji članic EU so že drugi dan celodnevnih pogajanj v Bruslju končali brez preboja pri iskanju dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevali bodo v nedeljo opoldne, je po Twitterju sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V nedeljo se pričakuje nov pogajalski predlog.

Na izrednem vrhu EU ob pogajanjih o ključnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa so odmevale tudi čestitke in se izmenjavala darila - nemška kanclerka Angela Merkel in portugalski premier Antonio Costa sta imela namreč včeraj rojstni dan.

Voditelji članic EU so po skoraj 14 urah pogajanj o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 prvi dan zasedanja končali v klavrnem vzdušju. Zataknilo se je pri vprašanju odločanja o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje, ker nizozemski premier Mark Rutte osamljeno vztraja pri odločanju s soglasjem. Nadaljevali bodo ob 11. uri.

Voditelji članic EU bodo danes in v soboto na prvem srečanju v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev poskušali doseči kompromis o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Odprtih vprašanj je še precej, stališča se zdijo močno vsaksebi, a po neuradnih ocenah doseči dogovor ta konec tedna ni nemogoče.

Madžarski parlament je premierju Viktorju Orbanu včeraj podelil mandat, da na vrhu EU ta teden lahko vloži veto na predlagani sveženj za obnovo Evrope. To lahko stori, če bo vlada v Budimpešti presodila, da je nepravičen ali bo vseboval pogoje, ki niso v skladu z vladavino prava, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju podprli dvotirni pristop do Turčije - tako preučitev možnosti za umiritev napetosti kot pripravo novih sankcij. Ob tem so obsodili odločitev turških oblasti, da status nekdanje istanbulske katedrale Hagija Sofija spremenijo iz muzeja v mošejo, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Po svetu se nadaljujejo izrazi obžalovanja ob odločitvi turških oblasti, da status nekdanje istanbulske katedrale Hagija Sofija spremenijo iz muzeja v mošejo. Obžalovanje so med drugim izrazili v Evropski uniji, Franciji in ZDA. V zgradbi so že začeli priprave na odprtje za muslimanske molitve, ki je predvideno 24. julija.

Premier Janez Janša je danes na prvem delovnem obisku v Bruslju pri EU in zvezi Nato po prevzemu položaja z voditelji evroatlantskih institucij govoril zlasti o soočanju s pandemijo covida-19 in slovenskem predsedovanju Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Znova se je zavzel za čimprejšnji dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji.

Finančni ministri držav v območju evra bodo danes na virtualnem zasedanju izbrali svojega novega vodjo. Za predsedniški položaj evroskupine se potegujejo Španka Nadia Calvino, ki velja za favoritinjo, Luksemburžan Pierre Gramegna in Irec Paschal Donohoe. Nov mandat, ki traja dve leti in pol, se začne 13. julija.

Premier Janez Janša je danes pozval k enotni aplikaciji za sledenje okužbam z novim koronavirusom za celotno Evropo. "Aplikacija je edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost in da ne bomo ponovno prisiljeni v ustavitev javnega življenja," je opozoril v razpravi o izzivih EU v organizaciji Fundacije za državljansko Madžarsko.

Evropski parlament bo danes ob začetku tridnevnega plenarnega zasedanja nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo poslancem predstavila prioritete nemškega predsedovanja Svetu EU. Na dnevnem redu sta tudi razpravi o svežnju za obnovo Evrope in strategiji EU za zdravje po pandemiji covida-19 ter glasovanje o t. i. svežnju mobilnosti.

Evropska komisija je danes Evropi napovedala še globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pričakovati tedaj. Napoved za območje evra za letos je poslabšala za odstotno točko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi beležilo 6,1-odstotno rast.

Evropska komisija je danes Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je konec minulega tedna znašla pod točo kritik zaradi sodelovanja v videu desnosredinskih voditeljev v podporo hrvaški stranki HDZ premierja Andreja Plenkovića pred nedeljskimi volitvami. V komisiji priznavajo, da je bilo storjenih nekaj napak, in zatrjujejo, da se te ne bodo več ponovile.