lev Dobra karma

Danes je galaktični dogodek leta - odpirajo se ...

bojana ivanovic 3 Svet24.si

Bojana Ivanović ve, kako je na dnu in kako ...

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

sezonski-delavci, kmetijstvo Svet24.si

Sezonci pobegnejo v Avstrijo, kjer so tudi bolje ...

pivec3 Necenzurirano

Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

tom in jan Njena.si

KMETIJA: Takšen je maček Tom po skoraj enem letu...

Slovenija

Janšo v Bruslju opozorili, da aplikacija za sledenje okužbam ne more biti obvezna

Deli na:
Janšo v Bruslju opozorili, da aplikacija za sledenje okužbam ne more biti obvezna

Fotografija je simbolična - Foto: Profimedia

Premier Janez Janša je danes na prvem delovnem obisku v Bruslju pri EU in zvezi Nato po prevzemu položaja z voditelji evroatlantskih institucij govoril zlasti o soočanju s pandemijo covida-19 in slovenskem predsedovanju Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Znova se je zavzel za čimprejšnji dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji.

Premier se je najprej sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, nato pa še z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Ena od osrednjih tem pogovorov je bil sveženj za okrevanje Evrope, ki je zaradi pandemije v primežu zgodovinske recesije. Od predsednika Evropskega sveta se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji članic unije konec prihodnjega tedna poskušali doseči kompromis. Cilja se na dogovor pred poletnim premorom.

Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila.

Premier je danes poudaril, da sta v pogajanjih o tem svežnju za Slovenijo ključna dva cilja: da je končni dogovor čim bliže predlogu Evropske komisije in da se doseže čim prej.

Druga osrednja tema je bilo predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Janša, ki je bil premier v času prvega predsedovanja Slovenije v prvi polovici leta 2008, je predstavil slovenske načrte.

Tako Michel kot von der Leynova sta v tvitih o srečanju z Janšo izpostavila, da je bil to njegov prvi obisk v Bruslju po prevzemu aktualnega premierskega položaja ter da so govorili predvsem o svežnju za okrevanje in slovenskem predsedovanju.

Janša pa se je Michelu, von der Leynovi in Stoltenbergu po Twitterju zahvalil za odprte in konkretne pogovore o skupni prihodnosti in varnosti, večletnem proračunu, skladu za okrevanje in izzivih covida-19.

Sicer pa je trenutno tudi nekaj odprtih vprašanj na osi Bruselj-Ljubljana, na primer glede tožbe komisije proti Sloveniji v povezavi z arhivi Evropske centralne banke (ECB). Janša je von der Leynovi poslal pismo, v katerem je preverjal možnosti za ustavitev sodnega postopka proti Sloveniji glede arhivov ECB. Predsednica je v odgovoru na pismo potrdila pripravljenost na dialog.


Informacij o tem, ali je Janša s predsednico komisije danes govoril tudi o tožbi glede arhivov ECB, za zdaj ni bilo mogoče pridobiti. Janša je pred njunim srečanjem sicer izrazil zadovoljstvo, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem, in izpostavil, da o rezultatih še ne more govoriti.

Prav tako ni znano, ali je predsednica morda odprla vprašanji menjave generalnega direktorja slovenskega statističnega urada - komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je Janšo nedavno pozval k pojasnilom o tem - ali razmer na področju svobode medijev, glede na to, da je podpredsednica komisije Vera Jourova pred časom vzpostavila stik s slovenskimi oblastmi v povezavi s tem.

Janša se je v Bruslju sestal tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. To je bilo njuno prvo delovno srečanje po prevzemu sedanjih položajev. Pogovori so bili po neuradnih informacijah osredotočeni na evropska proračunska pogajanja in na zaskrbljujoče epidemiološke trende.

Premier je po neuradnih informacijah danes v Bruslju slišal tudi opozorilo, da aplikacija za sledenje okužbam z novim koronavirusom v skladu z evropskimi smernicami ne more biti obvezna. Janša sicer poudarja, da se je mogoče z zdravstveno krizo spopasti samo z aplikacijo, ki ne bo povsem prostovoljna.

Tudi na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Stoltenbergom je bilo v ospredju soočanje s pandemijo in obrambni izdatki. Premier je Stoltenbergu predstavil načrte o 780 milijonih evrov investicij v Slovensko vojsko. Stoltenberg verjame, da bo Slovenija te načrte uresničila in okrepila obrambne izdatke kljub krizi zaradi novega koronavirusa.

Slovenija je z zagotavljanjem 1,04 odstotka BDP za obrambo pri uresničevanju Natovega temeljnega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024 med najslabšimi zaveznicami. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija. Z načrtovanimi 780 milijoni bi lahko Slovenija po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina zavezniški cilj dosegla do leta 2026.

V Bruslju je bil danes tudi zunanji minister Anže Logar, ki se je sestal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom, komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem, posebnim predstavnikom EU za dialog Srbije in Kosova Miroslavom Lajčakom, Lenarčičem, komisarjem za proračun Johannesom Hahnom ter vodjo desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfredom Webrom.

Janševa stranka SDS je sicer članica najvplivnejše evropske politične družine EPP, kamor med drugim sodita tudi predsednica komisije von der Leynova in nemška kanclerka Angela Merkel.

Logar je pogovore, osredotočene na priprave na slovensko predsedovanje in vzpostavitev prvega stika s ključnimi odločevalci v Bruslju, ocenil kot zelo vsebinske. Zadovoljen je s kakovostnimi razpravami in obeta si zelo tesno sodelovanje z vsemi sogovorniki. "Ta prva misija v Bruselj je uspešna," je povzel.

Loading...