Vrh EU bo poskušal doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji

Izhodišče za pogajanja voditeljev, med njimi slovenskega premierja Janeza Janše, je kompromisni predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki za prihodnji sedemletni proračun unije predvideva 1074 milijard evrov, za sklad za okrevanje pa 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjino pa za posojila.

Ključna odprta vprašanja so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, rabati za nekatere neto plačnice, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska - nasprotuje tako krovnemu obsegu kot rešitvi glede nepovratnih sredstev in posojil, kar je ena ključnih točk razhajanj. Neuradno se zato omenja možnost zmanjšanja obsega nepovratnih sredstev.

Ta problem poskuša sicer Michel rešiti z velikodušnimi rabati ali proračunskimi popusti za omenjeno četverico in Nemčijo, ki pa jih večina preostalih članic, vključno s Slovenijo, želi oklestiti.

Bistvena novost v Michelovem predlogu so spremembe pri izračunavanju nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje, za katerega je predvidenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Tudi pogojevanje oziroma upravljanje je izjemno pomembno in večplastno vprašanje, pri čemer sta v ospredju dva vidika: povezava med vladavino prava in proračunom ter vpliv članic pri odločanju o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje.

Za Slovenijo, ki se zavzema za čimprejšnji dogovor, je bistveno zagotoviti dodatna kohezijska sredstva. Razočarana je nad skrčenjem obsega večletnega proračuna unije ter izpostavlja nestrinjanje z Michelovim predlogom izračunavanja nacionalnih ovojnic in zmanjšanjem sredstev za sklad za pravičen zeleni prehod.