Orban je v pogovoru z novinarji danes dejal, da ostajajo štiri ključna odprta vprašanja: krovni obseg svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, vprašanje nadzora nad izplačilom sredstev iz sklada za okrevanje ter povezava med vladavino prava in proračunom.
Madžarski premier ocenjuje, da obstajajo dobre možnosti za dogovor, saj se vsi zavedajo dramatičnosti položaja in nujnosti dogovora. Vzdušje je zaradi pandemične nevarnosti po njegovih besedah najmanj pesimistično. Ob tem je ocenil, da bo za dogovor verjetno potrebnih še veliko dni, in povedal, da je madžarska delegacija rezervirala hotel za ves teden.
Poudaril je, da je Madžarska "majhno poglavje v veliki zgodbi" in da ne gre za Madžarsko, temveč za evropsko gospodarstvo, da je enotnost edini izhod ter da nič ni pomembnejšega od dogovora - ne počitnice, ne domače teme, niti nogomet.
Med omenjenimi odprtimi temami je izpostavil Ruttejevo vztrajanje glede soglasja pri odločanju o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Nekatere države na čelu z Nizozemsko po njegovih besedah želijo nadzor nad izplačilom denarja. Gre za spor med Nizozemsko in Italijo, pri čemer Madžarska odločno podpira Italijo, saj je denar treba dati tistim, ki ga potrebujejo, je poudaril.
Obregnil se je ob rabate za nekatere neto plačnice, češ da je to privilegij bogatih, ki bi se ga radi znebili, saj so ta koncept ustvarili Britanci, ki so odšli iz unije. Neto plačnice se glede tega niti malo ne premaknejo, kar je po Orbanovih besedah problem.
Položaj glede vladavine prava je Orban opisal kot "čuden". Dejal je, da se strinja z oceno, da je to eksistencialno vprašanje, in da podpira pristop, da naj tisti, ki ni pripravljen spoštovati vladavine prava, takoj zapusti EU. Strinja se tudi s krepitvijo finančnega nadzora nad porabo denarja.
A pri aktualnem vprašanju po Orbanovih besedah ne gre za to, temveč za oblikovanje povsem novega mehanizma, kar pa terja veliko časa. Madžarska po njegovih navedbah ni proti, želi pa, da se to temeljito pripravi.
Ob tem je bil Orban oster do nizozemskega premierja, češ da ne ve, kaj je oseben razlog Rutteja, da sovraži njega in Madžarsko ter želi državo finančno kaznovati.
Izpostavlja, da glede vprašanja vladavine prava in Madžarske unija doslej ni sprejela odločitve. Članice poziva, naj namesto novega mehanizma raje končajo postopek proti Madžarski na podlagi 7. člena pogodbe EU.
Orban je povedal, da je med vrhom predlagal, naj Nemčija jamči, da bodo članice EU odločile o postopku zaradi vladavine prava proti Madžarski. "Napravite prosim to, namesto da ustvarjate nov mehanizem (...) Prosim, odločite glede Madžarske čim prej," je dejal.
Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic unije zastal, ker ni zadostnega apetita za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.
Vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem sredstev iz evropskega proračuna, čemur že vseskozi nasprotujeta Madžarska in Poljska, po neuradnih informacijah pa ju podpira tudi Slovenija, je trenutno osrednje vprašanje v pogajanjih, ki tečejo že tretji dan.
"Razprave so bistveno bolj politične, kot so bile kadar koli doslej. Veliko je žal zahajanj v stranske teme in to preprečuje osredotočanje na ključne probleme," je od prihodu na današnji vrh poudaril slovenski premier Janez Janša.
Po poročanju Dela, ki se sklicuje na diplomatske vire, je Janša na včerajšnji razpravi podprl Orbana pri nasprotovanju mehanizmu, ki povezuje izplačila iz blagajne EU z delovanjem pravne države. Danes pa je Janša na Twitterju zavrnil poročanje tujih novinarjev, da naj bi zavrnil povezovanje denarnih sredstev s spoštovanjem človekovih pravic: "Narobe. Želimo si le, da se enaki standardi uporabijo za vse. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo... Enaki standardi glede pravosodja, medijev, svobode govora... Nikakor ne bomo podprli selektivne pravice in dvojnih standardov kjerkoli."
Kaže sicer, da se lahko vrh zavleče tudi v naslednje dni. Vse pogosteje in glasneje je slišati neuradne ocene, da niso številke tiste, zaradi katerih lahko vrh propade, temveč prav načelno vprašanje vladavine prava.
"Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava," je na Twitterju dogajanje v Bruslju komentirala evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v Evropski ljudski stranki sicer strankarska kolegica Janše in Orbana.
