EU obsoja spremembo statusa Hagije Sofije v mošejo

Borrell je na novinarski konferenci po prvem zasedanju ministrov v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev, na katerem je Slovenijo zastopal veleposlanik pri EU Iztok Jarc, prebral svoje sklepe z usmeritvami glede nadaljnjih odnosov s Turčijo, ki so jih ministri po njegovih besedah podprli.

Izpostavil je široko podporo dvotirnemu pristopu, ki predvideva tako preučitev možnosti za umiritev napetosti kot pripravo dodatnih sankcij zaradi nezakonitega vrtanja nafte in plina v ciprskem morju, pri čemer naj bi šlo za razširitev že obstoječih ukrepov, in sicer seznama posameznikov, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja.

Poudaril je, da je Turčija za EU pomembna država, s katero želi krepiti odnose, a ob spoštovanju evropskih vrednot, načel in interesov. Obžaloval je zaskrbljujoče dogajanje v vzhodnem Sredozemlju, še posebej v povezavi z Libijo, in poudaril, da se enostranska dejanja Turčije, ki so v nasprotju z interesi EU in njenih članic, morajo končati.

Ob tem je spomnil na sklepe iz lanskega julija, ko se je EU dogovorila za ukrepe proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. Ti so vključevali zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Poleg tega je EU februarja zaradi nezakonitega vrtanja v vzhodnem Sredozemlju na seznam kaznovanih s prepovedjo vstopa v unijo in zamrznitvijo premoženja uvrstila dve osebi, ki sta po njeni oceni odgovorni za te dejavnosti oziroma vpleteni v njihovo načrtovanje ali izvajanje. Pravni okvir za te sankcije je unija sprejela novembra lani.

Ministri so po Borrellovih besedah tudi obsodili odločitev o spremembi statusa Hagije Sofije v mošejo. Ker bo ta odločitev neizogibno spodbudila nezaupanje in delitve ter spodkopala prizadevanja za dialog in sodelovanje, članice unije Ankaro pozivajo k vnovičnemu premisleku, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik.

Dodatne sankcije proti Turčiji že vseskozi zahteva Ciper, vendar nekatere članice skrbijo povračilni ukrepi Ankare, še zlasti po migracijski krizi na grško-turški meji v začetku leta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč tedaj uresničil grožnjo, ki jo je bilo od sklenitve migracijskega dogovora EU in Turčije marca 2016 pogosto slišati, ter odprl vrata migrantom v Evropo, da bi zagotovil finančno in politično podporo EU pri uveljavljanju svojih interesov v Siriji in širši regiji.

EU in Turčija sta Borrella in turškega zunanjega ministra Mevlüta Cavusogluja po migracijski krizi na turško-grški meji marca zadolžili za temeljit pregled izvajanja migracijskega dogovora iz marca 2016, saj so mnenja o tem, kako se ta dogovor uresničuje, različna. Nato je dialog zaradi pandemije covida-19 zastal.