Tudi premier Janez Janša je po Twitterju ocenil, da je dogovor nekoliko bliže. "Dolga tretja noč. Nekoliko bliže dogovoru. Nekoliko manj solidarnosti. Še vedno rabati," je tvitnil. Dodaja še, da je z nekaj inovativnosti lahko končni predlog še vedno dovolj močno orodje za okrevanje EU.
Voditelji članic EU poskušajo v Bruslju že četrti dan doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Največja ovira na poti do kompromisa naj bi bilo vztrajanje Nizozemske in Avstrije pri tolikšnem zmanjšanju nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje, ki za večino preostalih članic ni sprejemljivo.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je približno pol ure pred polnočjo oznanil 45-minutni premor za posvetovanja v različnih ožjih sestavah, ki pa so trajala več kot šest ur.
Nato so vendarle začeli skupno zasedanje, ki pa ga je bilo bliskovito konec. Michelov govorec Barend Leyts je najprej obvestil, da je predsednik končal zasedanje in da se bodo znova sestali ob 14. uri. Nato je sporočil, da bodo nadaljevali ob 16. uri.
Takrat naj bi Michel predstavil tudi nov pogajalski predlog, ki se ga je pričakovalo že v nedeljo. Vključeval naj bi kompromisno rešitev, naj nepovratna sredstva znašajo 390 milijard evrov.
Po prvotnem predlogu naj bi bilo v 750-milijardnem skladu za okrevanje dve tretjini nepovratnih sredstev in tretjina posojil. V pogajanjih se razlika med obema ovojnicama vse bolj zmanjšuje.
Varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska, ki želi že od začetka obseg nepovratnih sredstev čim bolj oklestiti, je v nedeljo skupaj s Finsko kot "zadnjo ponudbo" predlagala znižanje krovnega obsega sklada na 700 milijard evrov, pri čemer naj bi šla polovica za nepovratna sredstva, polovica pa za posojila.
Ob iskanju kompromisa se je omenjala rešitev, da bi šlo po 375 milijard za nepovratna sredstva in posojila, a naj bi Avstrija in Nizozemska vztrajali pri dodatnem znižanju.
Še vedno je sicer odprto tudi vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna, ki naj bi ga prav tako izpostavljale varčne države. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.
Slovenski premier Janez Janša se je v času premora, ko so potekala posvetovanja v ožjih sestavah, srečal s kolegi iz višegrajske četverice (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška) in Latvije.
Vzdušje je bilo ponoči precej napeto. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nekaterih neuradnih navedbah obnašanje varčne četverice primerjal z ravnanjem bivšega britanskega premierja Davida Camerona pred brexitom.
Poleg tega je portal Politico poročal, da je Macron "udaril s pestjo po mizi", ter povzemal kritične besede diplomatov, da varčna četverica blokira, da "Kurz ne posluša" ter da Nizozemska in Avstrija izkoriščata vprašanje vladavine prava za blokado pogajanj.
Bruseljski veterani že računajo, koliko časa mora ta vrh še trajati, da bo podrl rekord doslej najdaljšega zasedanja voditeljev. Rekorder je vrh v Nici, ki je potekal od 7. do 11. decembra 2000. Dogovor je bil dosežen peti dan zasedanja zgodaj zjutraj.
