Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu prvega dne vrha EU danes v Bruslju dejala, da niso dosegli soglasja glede srečanja unije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, za kar sta se zavzela s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Vrh je sicer pozval k opredelitvi možnosti dodatnih sankcij proti Rusiji, tudi gospodarskih.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu prvega dne zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju danes dejala, da je bila razprava z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede zakona v povezavi s homoseksualnostjo v izobraževalnem sistemu na Madžarskem "polemična, a zelo iskrena".

Državno odvetništvo se ni odločilo za tožbo zoper sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, pobudo za katero je pred dvema tednoma podal državnotožilski svet. Sta pa tožbo vložila kandidata za delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, so potrdili na državnem odvetništvu.

Evropski parlament je danes potrdil podnebni zakon, s katerim je politična zaveza za sprejem evropskega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča obveznost. Nova evropska podnebna pravila med drugim zvišujejo tudi cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 40 na vsaj 55 odstotkov.slancev od 10. odstavka dalje

Madžarski premier Viktor Orban je danes ob prihodu na vrh Evropske unije zavrnil možnost, da bi umaknil zakon, ki za mladoletne prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. Poudaril je, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev. Označil se je za borca za pravice homoseksualcev.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je danes znova izrazil zaskrbljenost, ker Slovenija še ni uspela imenovati dveh delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva (EPPO). Kot je dejal, je glede tega danes že pisal novemu ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču ter mu izrazil svoje pomisleke in zahteval pojasnila.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Bruslju napovedala ukrepanje zaradi madžarskega zakona, ki se nanaša na pravice skupnosti LGBTIQ. "Madžarski zakon je sramota," je poudarila. Komisija bo po njenih besedah madžarskim oblastem poslala pismo, v katerem bo izrazila pravne zadržke, preden začne zakon veljati.

Madžarski zakon glede homoseksualnosti v izobraževalnem sistemu še naprej sproža burne odzive med članicami EU. Po besedah nemškega državnega sekretarja Michaela Rotha je zakon v nasprotju z evropskimi vrednotami. Države Beneluksa bodo glede tega vprašanja podale jasno stališče, pa je napovedal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.

Evropsko digitalno covidno potrdilo bo ključnega pomena za varno in nemoteno potovanje v EU in ne le prepustnica za poletne počitnice, so poudarili udeleženci današnje spletne razprave Studio Evropa. V pričakovanju jesenskega porasta števila okužb pa je nujno doseči visoko precepljenost proti covidu-19, so poudarili.

Prvostopenjsko sodišče v Bruslju je danes v tožbi EU proti britansko-švedski farmacevtski družbi AstraZeneca razsodilo, da mora podjetje do konca septembra dobaviti še 50 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19. Obenem je ugotovilo, da Evropska komisija nima izključne oziroma prednostne pravice pred vsemi drugimi pogodbenimi partnerji.

Državnotožilski svet je včeraj uresničil napoved iz začetka meseca in na državno odvetništvo vložil pobudo za tožbo proti vladi. V njej predlagajo, da državni odvetniki vložijo tožbo zoper sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, na spletni strani poroča Dnevnik.

Povsem cepljenih je 100 milijonov Evropejcev, več kot polovica odraslih se je doslej cepila z vsaj enim odmerkom, je danes v Bruslju izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na novinarski konferenci pred vrhom G7 v britanskem Cornwallu.

Notranji minister Aleš Hojs je včeraj odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da Slovenija vstop Hrvaške v schengen podpira s figo v žepu. Je pa vprašanje, ali bo soglasje o širitvi schengna mogoče doseči, zato tudi ni jasno, ali bo slovensko predsedstvo to vprašanje uvrstilo na dnevni red notranjih ministrov EU, je pojasnil.

Notranji minister Aleš Hojs in podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas sta danes na Brdu pri Kranju govorila o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU. "Komisija je naš partner, zaveznik in podpornik" pri predsedovanju, je po pogovorih dejal Hojs.

Predsednik države je v oddaji Politično na TV Slovenija napovedal odlikovanje Slovenske tiskovne agencije (STA), koprskega dopisništva RTV Slovenija in slovenskega dopisništva italijanske javne televizije RAI. Spregovoril je tudi o slovenskem predsedovanju EU, političnih razmerah v državi ter svojem sodelovanju z vlado in parlamentom.

Zračni prostor Evropske unije je od danes zaprt za letala beloruskih letalskih družb. Za to so se konec maja zavzeli voditelji EU zaradi prisilnega pristanka Ryanairovega letala in aretacije opozicijskega novinarja Romana Protaseviča v Minsku, v petek pa je odločitev sprejel Svet EU.

V Svetu EU so za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdili, da obstaja dokument, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. A vendar ga niso razkrili, ker bi lahko ogrozil mednarodne odnose.

Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi zaplete z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj to spodkopava evropsko javno tožilstvo in zaupanje v nadzor nad sredstvi EU. "Žal sem v najhujšem možnem položaju (...) Moje roke so zvezane," je dejala v pogovoru s skupino medijev, tudi STA.

Razprave o Sloveniji v povezavi z vladavino prava ne bo na dnevnem redu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta prihodnji teden. Predlog skupine socialistov in demokratov (S&D), da bi to temo uvrstili na dnevni red, namreč ni dobil podpore. Neuradno se zdaj omenja možnost, da bi lahko parlament o tem razpravljal na zasedanju konec junija.

Slovenija si želi z vso odgovornostjo izpeljati še eno uspešno predsedovanje Svetu EU, je dejal predsednik republike Borut Pahor v včerajšnjem pogovoru z bruseljskimi think tanki. Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija lahko izkoristila priložnosti predsedovanja za krepitev unije in učvrstitev svoje vloge v njej.