Hojs se je oglasil, izjave luksemburškega kolega označil za "precej neprimerne"

Slovenija je po besedah Hojsa jasno povedala, da v tem trenutku ne podpira kakršnega koli odpiranja humanitarnih koridorjev. Nihče si ne želi ponoviti krize izpred šestih, sedmih let, je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU dejal slovenski minister, ki trenutno predseduje Svetu EU.

Kar se sprejema ranljivih skupin iz Afganistana v Slovenijo tiče, je slovenska vlada že odločila, da bo pri preselitvi tistih sodelavcev, ki so sodelovali z EU ali Natom in so sedaj nameščeni v Španiji, sodelovala, je še pojasnil Hojs.

"Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnil na novinarsko vprašanje.

Luksemburški zunanji minister Asselborn je za nemški časnik Die Welt izrazil naklonjenost sprejetju več deset tisoč afganistanskih beguncev v EU. Ob tem se je zavzel za nasprotovanje slovenskemu premierju Janezu Janši in avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki da "zavračata solidarnost s trpinčenim afganistanskim ljudstvom".

Hojs je Asselbornove izjave, v kolikor so te resnične, označil za "precej neprimerne".

Asselborn, ki je pristojen tudi za priseljevanje, se danes udeležuje zasedanja notranjih ministrov v Bruslju. Kot je pojasnil ob prihodu na srečanje, je njegova kritika uperjena proti stališču avstrijskega kanclerja predvsem v smislu, da mu, skupaj s premierjem iz Slovenije, pravzaprav pride na misel, da "ja ne pridejo kaki begunci v Evropo". Ravno to je po njegovem mnenju v tem trenutku napačno.

Neuradno je Luksemburg edina članica, ki nasprotuje sprejetju današnje skupne izjave ministrov. Kot je ob tem povedal Hojs, se bosta s kolegom srečala verjetno že pred samim zasedanjem. Asselborn je "eden tistih, ki nekako še zmeraj dvomi v sprejem tako oblikovane izjave".

"To je prvič v 17 letih, da se ne strinjam z izjavo predsedstva," je nasprotovanje izjavi pojasnil Asselborn. Kot je še dejal, to ni storil zaradi samega blokiranja, ampak ker je trdno prepričan, da bi se lahko EU bolj vključila v te "zelo zelo dramatične razmere v Afganistanu", in sprejela ljudi, ki so v smrtni nevarnosti.

Asselborn se je pri tem zavzel, da bi v današnjo skupno izjavo ministrov vključili povezavo na izjavo skupine G7 iz 24. avgusta. Omenjena izjava G7 govori med drugim, da "moramo tudi mi narediti napore", da ženske, otroci, novinarji in drugi, ki so v smrtni nevarnosti, dobijo neko življenjsko perspektivo, da "EU ne gleda stran", je dejal.

Ali bodo ministri na koncu vendarle sprejeli skupno izjavo, z gotovostjo ni mogoče trditi, je še povedal Hojs. Slovenska stran, tudi sam Hojs v pogovorih z drugimi ministri, se je "maksimalno potrudila", da bi bila skupna izjava sprejeta, seveda pa zmeraj obstaja možnost, da ne bo, je še dejal slovenski minister.

Ministri se bodo na zasedanju posvetili aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu, zlasti njihovemu vplivu na morebitne migracijske in varnostne razmere za EU, in iskanju skupnega odziva unije nanje. O konkretnih številkah glede preselitev danes ne bodo govorili, je še povedal Hojs.

Nemški notranji minister Horst Seehofer se je sicer pred začetkom zasedanja izrekel proti konkretnim številkam za ogrožene ljudi iz Afganistana. "Menim, da ni zelo pametno, da sedaj tukaj govorimo o številkah, ker številke seveda nekaj sprožijo," je dejal in dodal, da ne želijo sprožiti "učinka vabe" za ljudi.

Kritičen je bil tudi do luksemburškega kolega, ki da zaradi nezadostnih zagotovil podpore ljudem blokira skupno izjavo. "Gospod Asselborn bi moral malo natančneje opazovati težave, ki jih imajo velike države v Evropski uniji," je dejal Seehofer. Tukaj ne govorimo o nekaj sto ljudeh, ampak o več tisoč, ki so že sedaj v Nemčiji, je še dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.