Janša je izrazil upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča EU, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja EU strateška in dolgoročna. Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, ki je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino.
Pri tem je izpostavil načela konsenza, medsebojnega spoštovanja, subsidiarnosti in solidarnosti. Ključno vprašanje je po premierjevih besedah, kako uresničiti te vrednote. "To je pogoj za skupen odgovor na ključne razvojne izzive, s katerimi se danes sooča Evropa," je povedal.
Povedal je, da obstajajo razlike v pogledih o prihodnosti Evrope, vendar pa pri tem ne sme priti do izključevanja. "Zato si želimo iskrene in odprte razprave o evropski prihodnosti, želimo ohraniti našo evropsko družino," je dejal Janša.
S pogledom na prihodnja tri desetletja se je zavzel za Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji, močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice, širitev na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo. Po njegovem mnenju mora biti Evropa tudi del močne zveze Nato.
"Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo," je povedal.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je razprava o prihodnosti EU razprava o tem, kakšna naj unija bo, kakšne odnose naj ima z evropskim geografskim območjem, kako naj bo organizirana in kako bolj vključiti državljane.
"EU je projekt vrednot, svoboščin, blaginje in vpliva," je povedal. Z velikim enotnim trgom je postala tudi eden največjih izvoznikov standardov. "Najpomembnejši izvozni standard pa so demokracija, človekove pravice in vladavina prava," je dejal.
Evropski vpliv bo največji izziv Evropske unije v prihodnjih letih, kar se je izkazalo že ob dogajanju v Afganistanu. Ob tem je poudaril, da močne zaveznice pomenijo močno zavezništvo.
Poudaril je še, da sta zeleni in digitalni prehod najboljši odgovor na šok, ki ga je prinesla pandemija covida-19. "Covid nas ne bo upočasnil, ampak bo okrepil našo odločnost," je poudaril.
Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je poudaril, da gre pri soočanju s krizami za solidarnost, medtem ko je treba zdaj državljanom EU dati zavezo, da jih bo ta zaščitila pred podnebnimi spremembami.
EU se je začela po Logarjevih besedah obnašati kot unija za reševanje problemov, s čimer je nadomestila strateški pristop. "Zato je naše predsedstvo Svetu EU na vrh dnevnega reda uvrstilo našo odpornost," je dejal.
Poudaril je, da se je treba v razpravah osredotočiti na vlogo unije v svetu, pri čemer se želijo nekateri izogniti pogovorom o migracijah in varnosti. "Mi si ne želimo izogniti temam, ki bi lahko bile zahtevne ali sporne. Želimo odprto razpravo," je povedal.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa je poudaril pomen osrednje vloge evropskih državljanov in parlamentarne demokracije v razpravi o prihodnosti Evrope, predvsem v tem trenutku, ko se EU sooča z velikimi izzivi.
"Vrednote demokracije, vladavine prava, svobode, enakosti spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic so zgolj prazne beseda, če se ne odražajo v naših vsakdanjih dejanjih. Demokracija pa je zgolj teoretični koncept, če ne prinese koristi za naše državljane in izzive, s katerimi se soočajo, in če ne ustvarja pogojev, ki jim omogoča, da uživajo v svojih svoboščinah, temeljnih pravicah ter se borijo za večjo enakopravnost in človeško dostojanstvo," je dejal Sassoli.
