Strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Pred njo je devetletni mandat, nasledila pa bo Marka Bošnjaka, ki je slovenski sodnik na ESČP od leta 2016 in se mu mandat izteče maja.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes v Strasbourgu za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izvolila mednarodno pravnico Vasilko Sancin. Zanjo je glasovalo 125 članov skupščine od 171, ki so oddali glas, so sporočili na plenarnem zasedanju. Devetletni mandat bo nastopila maja.

Parlamentarna skupščina (PS) Sveta Evrope (SE) bo danes izvolila slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Državni zbor je za kandidate za sodnike aprila lani izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja, pristojni odbor PS SE pa med njimi skupščini v izvolitev predlaga Vasilko Sancin.

V odmevnem slovenskem primeru skrbništva in urejanja stikov s tremi otroki je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da je bila prepoved stikov matere z otroki neupravičena ter da so bile tako materi kot otrokom kršene pravice. Slovenija jim mora zato izplačati skupaj 36.500 evrov, so danes sporočili z ESČP.

Evropsko sodišče za človekove pravice je danes v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu soglasno odločilo, da pritožbe niso dopustne. Ribiči so tako odločitev pričakovali. Vlada poudarja, da odločitev ne vpliva na arbitražno razsodbo in da bo ribičem še naprej nudila pomoč.

Državni zbor je včeraj izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja za kandidate za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Trojico je državnemu zboru po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagala predsednica republike, minuli teden jih je potrdila tudi mandatno-volilna komisija DZ.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v državni zbor poslala predlog kandidatov za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Za sodnika z mandatom od junija 2025 predlaga v Sloveniji in mednarodno priznane pravne strokovnjake Boštjana Zalarja, Vasilko Sancin ter Aleša Galiča.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da mora vlada nevrokirurgu Vinku Dolencu plačati 390.000 evrov odškodnine plus DDV in obresti. Ugotovilo je, da je Dolenc utrpel materialno škodo, ker so slovenska sodišča priznala sodbe izraelskega sodišča v postopkih, neskladnih z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.

Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo lani proti Sloveniji vloženih 978 pritožb, kar je največ glede na število prebivalcev, kaže konec januarja objavljeno letno poročilo sodišča v Strasbourgu. Skupno je sodišče izreklo 1014 sodb, od tega dve proti Sloveniji, v katerih je ugotovilo kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah.

Igor Bavčar je potrdil, da bo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) nadaljeval sodno bitko z državo. ESČP je septembra razsodilo, da mu je bila v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, medtem ko mu pravica, da ni kazni brez zakona, ni bila kršena. Pritožbo na sodbo ESČP je vložila tudi država.

Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič ni uspel s pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v odzivu izrazila zadovoljstvo glede presoje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o delu sodišč v primeru Igorja Bavčarja. Sodišča mu niso kršila pravic v kazenskem postopku, sodniška argumentacija v obsodilni sodbi zaradi pranja denarja pa je bila ustrezna in konvencijsko skladna, meni.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je pravosodni minister Goran Klemenčič leta 2016 Igorju Bavčarju kršil domnevo nedolžnosti, ko je izjavil, da bodo v primeru zastaranja postopka letele glave. Slovenija mora zato Bavčarju plačati 10 tisoč evrov odškodnine in šest tisoč evrov stroškov sodnega postopka.

Privilegiji, ki jih imajo Bošnjaki, Hrvati in Srbi v Bosni in Hercegovini, spodkopavajo demokratičnost volitev v državi, je v torek v zadevi Slavena Kovačevića razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). S tem je znova ugotovilo, da BiH krši človekove pravice svojih državljanov na volitvah zaradi diskriminacije na etnični podlagi.

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na ESČP. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Ustavno sodišče je z nedavno sodbo »blagoslovilo« razvpiti Kočevski proces zoper vojne ujetnike leta 1943, na katerem je komunistično vodstvo obračunalo z nasprotniki. Vojni ujetniki so bili že vnaprej obsojeni na smrt, a je bil proces za peterico ustavnih sodnikov vseeno v skladu s »splošnimi pravnimi načeli.«