Vrhovni sodniki zavrnili nekdanjega sodnika Milka Škoberneta
5. maj. 2025 13:39 Osveženo: 13:42 / 05. 5. 2025


Milko Škoberne
Nekdanji sodnik Milko Škoberne, obsojen zaradi jemanja podkupnine, je po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da sta mu bili kršeni pravici do zasebnosti in poštenega sojenja, znova želel razveljavitev sodbe. Vendar so vrhovni sodniki zavrnili njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, poroča Večer.
Zadeva se nanaša na obsodbo Škoberneta leta 2013 zaradi prejemanja podkupnine. Ljubljansko sodišče ga je spoznalo za krivega, da je vzel podkupnino v zameno za pomoč moškemu, obtoženemu zvodništva. Škoberne je prisojeno petletno zaporno kazen sicer že prestal.
Vrhovni sodniki niso dvomili, da mu je bila kršena pravica do spoštovanja zasebnosti. Vendar pa so opozorili, da sodniki ESČP niso opravili presoje, ali se je obsodilna sodba sploh opirala na sporno pridobljene posnetke. Sodba se na nezakonit dokaz opira takrat, "ko obstaja vzročna zveza med spoznavno vrednostjo tega dokaza in obsodilno sodbo", so poudarili vrhovni sodniki. A Škoberne se je v zahtevi za varstvo zakonitosti skliceval zgolj na sodbo ESČP, ni pa konkretiziral, kje v obsodilni sodbi so se sodišča oprla na sporne podatke. Vrhovni sodniki so zato njegove očitke zavrnili, piše časnik.
V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do poštenega sojenja, Škoberne to utemeljuje s tem, da sodišči nista kot priči zaslišali obeh soobdolžencev. Oba sta dejanji priznala in bila obsojena, Škoberne pa je krivdo ves čas zanikal. Po obsodbi dveh soobtoženih pa je obramba predlagala, da sta kot priči zaslišana v postopku zoper Škoberneta. Vendar je sodišče predlog zavrnilo. ESČP je to odločitev označilo kot kršitev pravic do poštenega sojenja. Toda po mnenju vrhovnega sodišča je ESČP kot nepomembno spregledalo, da se tožilstvo pri obtožbi ni opiralo na izjave soobtoženih in da se tudi sodba ni opirala nanje v odločilni ali pretežni meri.
Vrhovno sodišče je po tem, ko je znova pretehtalo odločitve prvostopenjskega in višjega sodišča o tem, da se obsojena ne zaslišita kot priči, izpostavilo, da so sodišča razpolagala z več dokaznimi sredstvi in da ti priči nista bili edini primerni dokaz za preizkušanje Škobernetovega zagovora.
Po mnenju vrhovnih sodnikov so sodišča v obravnavani zadevi izhajala iz njegovega zagovora in obrambnih verzij dogodka ter nato preizkušala trdnost obremenilnih dokazov, s katerimi je tožilka te verzije izpodbijala, in ne obratno. Obtoženi zato v svoji obrambi ni bil postavljen v podrejen položaj v primerjavi s tožilstvom, še navaja Večer.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke