ESČP je v odločitvi zapisalo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017, s katero je bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško na morju.
Je pa v odločitvi, objavljeni na svoji spletni strani, zapisalo, da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo. Zato sodišče meni, da so tožbe očitno neutemeljene v smislu 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je zato treba zavrniti.
Kot so sodniki zapisali v odločitvi, so pritožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da je Hrvaška kršila mednarodno pravo in konvencijo, ker ni spoštovala meje, določene z arbitražno odločbo. V zvezi s tem je poudarilo, da je konvencijo treba razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, kadar je to mogoče. Vendar pa naloga sodišča ni bila preverjanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, temveč s konvencijo.
ESČP je še poudarilo, da odločitev sodišča ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje.
Zapisali so še, da sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.
Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev - Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta - določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.
Ribiči, ki so pritožbe na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, so tako odločitev sodišča v Strasbourgu pričakovali. Kot je za STA dejal ribič Robert Radolovič, namreč do zdaj še ni bilo tožbe proti Hrvaški, s katero bi uspeli.
O nadaljnjih korakih ni želel govoriti, saj se morajo z ribiči zdaj sestati, je pa dejal, da so že pred odločitvijo govorili o tem, da čez polovico Piranskega zaliva ne bodo šli več lovit, saj je kazni, ki so jih do zdaj prejeli, enostavno preveč.
"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je v izjavi za medije poudarila njihova zastopnica Maja Menard. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.
Zastopnica ribičev je še izpostavila, da je sodišče v celoti sledilo hrvaški argumentaciji, ki je zadevo spremenila v neke vrste ponovno odpiranje meddržavnega spora s Slovenijo glede meje. Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.
"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v odzivu na odločitev sodišče v Strasbourgu poudarila, da bo Slovenija ribičem še naprej nudila vso pomoč. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je dejala.
Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec je podobno zagotovil nadaljnjo podporo ribičem, ob tem je omenil tudi možnost dodatnih vladnih ukrepov za njihovo zaščito. Globe hrvaških organov slovenskim ribičem je označil za "neupravičene in absurdne, ker gre za slovensko ozemlje". Morebiten uklonilni pripor, ki bi ga lahko uvedle hrvaške oblasti proti slovenskim ribičem, pa bi po njegovih besedah pomenil meddržavni incident.
Rakovec je še poudaril, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo. Dodal je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala, naj razsodbo uveljavi. Rakovec je še dejal, da so odnosi med državama sicer dobri in naredili bodo vse, da takšni tudi ostanejo.
Poleg slovenskih so se na ESČP pritožili tudi hrvaški ribiči, ki Sloveniji očitajo procesne napake. Po navedbah sodišča so vložili več kot 800 pritožb. Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili kasneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v zvezi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.