Kritiki, ki so bili nezadovoljni z delom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, so zadovoljni z njegovim odstopom. Ob tem pričakujejo nadaljevanje zdravstvene reforme in krepitev javnega zdravstva.
Dolgo precej nemi finančni minister Klemen Boštjančič postaja vse bolj glasen. Prav njemu so mediji in strokovna javnost pogosto očitali, da ne vidi in ne sliši, da državni proračun ni vreča brez dna. Zdaj pa se skorajda vsak dan oglaša, češ da sredstva niso neomejena! Pravi, da moramo vedeti, kaj hočemo in kaj lahko! Zdaj je šele postal pravi finančni minister! Upajmo, da ne prepozno.
Prav mučno je bilo gledati zadnjo oddajo Tarča na TVS, v kateri »so odstavljali« ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ta pa je na vse pretege zatrjeval, da dela dobro in ne namerava odstopiti. In da niti premier Robert Golob tega ne zahteva od njega.
Ni vse, kar pove leva stran, suho zlato, niti ni vse, kar pove desna stran, slabo. To modro misel je v intervjuju za Reporter izrekel Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Hana je abecedo v politiki naučil Miran Potrč, minuli teden preminuli legendarni poslanec Socialnih demokratov. Največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi, kot so ob njegovi smrti zapisali v SD.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zanikal, da bi bil na mizi njegov odstop, v kolikor ne bodo uspeli poenotiti stališč o izhodiščih strukturne prenove ZZZS. Po njegovih besedah je šlo za "medijsko bombico", kaj se dogaja za zaprtimi vrati in kako vsak razume svojo odgovornost, pa da je stvar posameznika. Nasprotno pa trdi kirurg Erik Brecelj, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo, ki je za 24ur izjavil, da sta minister preko svojih državnih sekretarjev grozil z odstopom. Njegova grožnja naj bi bila povezana z zakonom, ki naj bi urejal le organizacijsko shemo ZZZS, ne pa tudi vsebine, torej na kakšen način naj bi blagajna delovala, je še povedal Brecelj.
V iniciativi Glas ljudstva predsedniku strateškega sveta za zdravstvo Eriku Breclju očitajo izločitev in neenakopravno obravnavo njihove predstavnice pri sodelovanju v svetu. Brecelj je za STA očitke zavrnil in pojasnil, da je pri obravnavah posameznih zadev sejo zaprl za vse, ki niso člani sveta in ne nosijo odgovornosti za njegovo delovanje.
Včeraj se je prvič sestal strateški svet za zdravstvo, ki bo pripravil predloge za napovedano zdravstveno reformo. Rešitve bodo po področjih pripravljale skupine, v prihodnjem tednu bo svet obravnaval predloge rešitev za primarni nivo zdravstva ter glede povečanja vpisa na medicinski fakulteti, je napovedal predsednik sveta Erik Brecelj.
Koalicija bo v sredo na Brdu pri Kranju začrtala izhodišča za več reform, v ospredju bo predvsem zdravstvena reforma. Premier Robert Golob si ob tem želi enotnosti koalicije, po njegovih besedah bodo tako po opravljeni razpravi oblikovali aneks h koalicijski pogodbi, za katerega si želijo, da ga podpišejo tudi vsi ministri in koalicijski poslanci.
Onkolog Erik Brecelj je v včerajšnji oddaji Tarči poudaril, da Nataša Pirc Musar ni primerna predsedniška kandidatka, saj da imata z možem podjetja v davčnih oazah.
Pred prvim krogom je kirurg Erik Brecelj predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar očital, da mu je kot odvetnica pisno grozila s tožbo zaradi izjav, v katerih je razkrival korupcijo na Onkološkem inštitutu. Takrat je tudi dejal, da je v primeru, če bo izvoljena za predsednico države, bolje, če to funkcijo kar ukinemo. In za koga bo glasoval v drugem krogu?
Predsednica društva YHD za teorijo in kulturo hendikepa Pečaričeva je razkrila negativno vlogo Musarjeve na položaju informacijske pooblaščenke, ko je omenjeno društvo opozarjalo na korupcijo pri razdeljevanju javnega denarja invalidskim organizacijam. Že pred nekaj dnevi pa je tudi znani kirurg Erik Brecelj izpostavil, da mu je sedanja predsedniška kandidatka v funkciji odvetnice pošiljala grozilna pisma, ko je sam opozarjal na kriminal in korupcijo v zdravstvu.
Potem ko je kirurg Erik Brecelj predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar očital, da mu je kot odvetnica v imenu svojih strank grozila, je slednja to zanikala in Breclja obtožila, da je orodje njenih nasprotnikov. Brecelj vztraja pri očitku, da mu je Pirc Musarjeva grozila in meni, da oseba, kot je ona, ne more biti predsednica države.