20, 30 let prej!? In niso znali oz. ne znajo razložiti, kaj je zanje javno zdravstvo! In pacienti in davkoplačevalci smo v r…! Podobno o premalo strokovnem strateškem svetu razmišlja tudi ekonomist dr. Maks Tajnikar. Poleg tega dodaja, da je bil Bešič Loredan povsem neprimeren za ministra, poln kapric in kar naprej v nekih aferah. Ni imel dovolj znanja o zdravstvenih sistemih, ekonomiki … In tudi poslušal ni nikogar, pravi Tajnikar. Tudi strateškega sveta ne. Hvala bogu! Poslušal ga ni niti R. Golob.
A bodo zdaj koncesionarje in zasebnike kar ukinili? Seveda ne, kar je dr. Erik Brecelj, ki vodi strateški svet in je tudi bil največji kritik svojega nekdanjega prijatelja Bešiča Loredana, takoj po Loredanovem odstopu povedal, da so koncesionarji del javnega zdravstva. Kaj pa bo potem? Z interventnim zakonom so jim omejili sredstva – če pri njih dela kdo iz javnega zdravstva – to so sprejeli še pod ministrom Loredanom.
Nič dobrega se nam ne piše: prihodnje leto bo treba varčevati, oblast pa nam povečuje dajatve, obvezno dopolnilno zavarovanje, odstotek za dolgotrajno oskrbo …
Loredanu očitajo, da je bil zagovornik zasebnega zdravstva? Lobijev? Jaz tega ne verjamem. Ja, najbrž je res kolerik, ki je delal 18 ur na dan in hotel nekaj narediti, a ni vedel, od kod padajo polena pod noge. Tako je pri nas že nekaj desetletji. Dobavitelji, zaslužkarju (tudi in predvsem v javnem zdravstvu), nobenemu ne dovolijo »kaj narediti«. Tudi Golobu ne bodo.
Loredan pa ne bo več pljuvalnik! Dobro, da je ohranil delo pri zasebniku, saj bi bil zdaj brez zdravniške licence, če ne bi ob ministrovanju delal nekako 20 odstotkov zdravniškega dela. Nič ne more spremeniti dejstva, da sta Golob in Loredan dolgo delala z roko v roki, a pritiski so bili tako močni, da so bila navodila ministru vsak teden drugačna, na koncu pa je Loredanovo ministrstvo v proračunu dobilo manj denarja, nekaj rezerve za zdravstvo pa je vlada parkirala kar pri finančnem ministru K. Boštjančiču.
Zdaj je zdravstveni minister premier R. Golob. A kdo pravi, da ni bil že doslej? In se je že začelo: sprejetje zakona o digitalizaciji prelagajo, pregled storitev v javnem in zasebnem zdravstvu bi resnično razgalil slovensko zdravstvo, njihovo delo, njihovo ne/produktivnost, pogosto podvajanje storitev, njihove zaslužke. Tudi o spremembah v državni zdravstveni zavarovalnici se nič več ne govori. Ker so domala vsi proti in so Loredanov predlog o reorganizaciji zavarovalnice zavrnili.
Tudi zasebno zavarovalništvo v Evropi obstaja, tudi vzporedno javno in zasebno zdravstvo, a tam znajo postaviti pravila igre. V Sloveniji pa se marsikdo trudi, da zmagajo pravila za tistih nekaj iz politične interesne sfere, potem pa gre vse k vragu in vsi potegnemo kratko.
Nič dobrega se nam ne piše: prihodnje leto bo treba varčevati, oblast pa nam povečuje dajatve, obvezno dopolnilno zavarovanje, odstotek za dolgotrajno oskrbo … Ministrstva morajo do konca avgusta sporočiti, kje bodo varčevala. Je pa bilo finančnega ministra K. Boštjančiča razumeti, da pripravljajo davčno reformo, a nič o tem, dokler ne bo »nared«. Upajmo, da nam ne odvzame še kakšnega odstotka.
Za vojsko pa bo šla kar cela milijarda. Kje pa je Levica? Miha Kordiš? Nič nerganja, kritik? Nekaj oklepnikov manj, pa bi imeli denar za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Stanejo nas celo premoženje in z njimi ne bi nič naredili, le »svaljkali« bi se na tujih misijah … To so misli ali nekaj podobnega izpred leta, dveh, ki smo jih pogosto poslušali s strani Levice. Zdaj pa nič. Morda kakšno sramežljivo negodovanje.
RTV dobiva novo vodstvo, v javnosti pa »razglabljajo« o Studiu City. Zametke je zastavil pred več kot 30 leti Tomaž Perovič, Studio Ljubljana je bil provokativen. In takrat je bil predvsem »drugačen« od dokaj toge in konservativne nacionalne televizije.
Leta 1993 je postal voditelj in urednik Studia City Bojan Krajnc, oba s Perovičem gotovo ena bolj učinkovitih in ustvarjalnih slovenskih televizijcev. Po letu 1997 je Krajnc voditeljstvo predal Marcelu Stefančiču. Danes pravi, da je bil Studio City pluralen, dokler je lahko bil.
Ljerka Bizilj
Še v času mojega direktorovanja TVS je programski svet vsak mesec zahteval poročila o Studiu City, kritiziral enostranskost gostov in tem, a takrat je bil Studio City še dokaj pluralen, kar za zadnji dve leti ne bi več mogla trditi. T. i. desni politiki so se ga vedno bolj izogibali, kot se zdaj levi izogibajo Arene.
Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek trdi, da Studio City ni za nacionalno televizijo in tudi Arena ne. Težko se strinjam. Oddaji že sodita na nacionalko, vprašanje pa je, ali ju lahko vodita tako ekstremno politično opredeljena voditelja, kot sta M. Štefančič in I. Pirković. Avtorski pristop k vodenju pogovorov in oddaj je sprejemljiv tudi za nacionalko, a voditelj mora imeti enake »vatle« za vse politične opcije.
Bolj osebni pristop bi tudi Odmevom prinesel kakšen odstotek več gledalcev. Uroš Slak ga npr. na POP TV ima. Res pa je, da bo Stefančiča in Studio City težko vrniti v program TVS, ne da ostane nekaj podobnega, kot je Arena – za pluralno podobo nacionalne televizije.
