Minister Han velja za pragmatičnega, ljudskega, podjetništvu naklonjenega politika, ki s svojimi javnimi nastopi bolj pomirja kot vznemirja slovensko javnost. V politiki ima dvajset let dolgo kilometrino in je eden redkih predstavnikov ljudstva, ki presega politične delitve.
Od Matjaža Hana bi se moral politične obrti učiti predsednik vlade Robert Golob. V slovenski politiki je še vedno preveč izključevanja in sovraštva, ki prihaja z leve proti desni in obratno. Preveč maščevalnosti in škodoželjnosti do političnih tekmecev. Robert Golob se je ujel v politično past, ki mu jo je nastavila levičarska civilna družba, da mora brezkompromisno obračunati z »janšizmom«. Ni bilo vse slabo, kar je sprejela tretja Janševa vlada, pa so še tiste dobre rešitve, denimo na področju obdavčitve dela, odpravili in potem prišli v javnost z dobesedno norimi predlogi, da bodo obdavčili še malico, potne stroške in regres. Državljani, levi in desni, so upravičeno ponoreli. Niso vse rešitve, ki jih predlaga leva stran, suho zlato.
Tisti, ki se je te »genialnih« predlogov spomnil, je s tem zminiral davčno reformo. Ki je meda, kot po novem govori Golob, zdaj sploh ne bo. Tudi davka na nepremičnine ne, čeprav so v koalicijski pogodbi zapisali, da bodo »na dolgi rok uredili pravičen, pošten in enostaven davek na nepremičnine«. Tilen Božič, državni sekretar za davke na ministrstvu za finance, je odstopil in ga danes, podobno kot pred meseci prav tako odstopljeno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, že razglašajo za politično žrtev, čeprav to najbrž ni. Ivan Simič, nekdanji direktor Fursa, ima prav, ko pravi, da bi morali spremembe na davčnem področju uvajati postopoma. Bolje, da ne delajo nič, kot da delajo škodo, je ob vsej tej davčni zmešnjavi vse pogosteje slišati.
Premier Golob bi se moral bati Danajcev, ki mu prinašajo »darove«. Levičarska civilna družba ga je že spravila v težave pri reformi RTV Slovenija, ga bo zdaj še pri reformi javnega zdravstva?
Da bo šlo povsem gladko pri zdravstveni reformi, nihče ni pričakoval. V javnem zdravstvu se obrača ogromno denarja, zato je tam tudi veliko interesov. Samo za investicije nameravajo do leta 2030 nameniti dve milijardi evrov. Zdravstvena reforma je tako velik zalogaj, da bi ji morala Golobova vlada posvetiti največjo pozornost. Kot edina od napovedanih reform ima po zadnjih anketah tudi podporo javnosti.
V javnem zdravstvu je toliko stvari narobe, da bodo morali nekaj narediti. Od tega, koga bo pri zdravstveni reformi premier Golob bolj poslušal, je odvisna tudi prihodnost njegove vlade. Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, si gotovo iskreno želi narediti nekaj dobrega za javno zdravstvo. Pri ministru Danijelu Bešiču Loredanu, ki je že prišel v navzkriž z Brecljem, o tej iskrenosti lahko podvomimo.
Vprašanje je, kdo ob vsem kaosu v Bešičevem Loredanovem kabinetu v resnici vodi zdravstveni resor. Velik vpliv nanj naj bi imela tako bivši minister za zdravje Aleš Šabeder, danes šef direktorata za investicije, kakovost in nadzor, kot Marko Bitenc, eden največjih zasebnikov v zdravstvu, pri katerem minister še vedno operira. Bešiču Loredanu v slabem letu, ko je minister, ni uspelo skrajšati niti čakalnih dob, čeprav je bil v ta namen že kmalu po nastopu nove vlade sprejet finančno zajeten interventni zakon, precejšen del denarja pa je na koncu pristal pri zasebnikih.
Poleg Breclja in Loredana bi zdravstveno reformo zdaj usmerjal tudi Dušan Keber, ki je vodil ministrstvo za zdravstvo pred dvajsetimi leti, ko je izbruhnila velika korupcijska afera operacijske mize. V sporno nabavo je bil poleg tedanjega vodstva UKC Ljubljana vpleten tudi tedanji minister, saj je zanjo prižgal zeleno luč, kasneje pa se izgovarjal, da je bil zaveden. Keber, ki je bil že tedaj povezan z dvema velikima igralcema na zdravstveni sceni, z Božom Dimnikom in Borutom Miklavčičem, spet vsem soli pamet.
Dolga leta je bil eden glavnih predstavnikov oblasti, ki bi lahko v javnem zdravstvu naredil red, pa ga ni, danes pa se je zapakiral v »civilno družbo prvega kolesarja« Jaše Jenulla. Problem je in še bo, da premier Golob tega človeka jemlje resno. Da v kabinetu predsednika vlade sprejema samooklicane predstavnike »Glasu ljudstva«. Da mu prinašajo predloge zakonov s področja zdravstva, ki jih piše Keber.
Golob bi se moral bati Danajcev, ki mu prinašajo take »darove«. Levičarska civilna družba ga je že spravila v težave pri reformi RTV Slovenija. Novela zakona, katere izhodišča so pripravljali v Pravni mreži za varstvo demokracije, je nasedla na čereh ustavnega sodišča. Zgodba z nacionalko bi lahko bila za premierja dobra šola, da Kebrove »civilne družbe« v zdravstvu ne bi jemal tako resno. Ne more biti Keber enakovreden Breclju in Loredanu pri reformi zdravstva. Njegov vlak je že zdavnaj odpeljal.
