Odbor DZ za obrambo je na današnji seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem, zaposlenih v prostovoljnih gasilskih enotah. Predlagane rešitve, ki so jih oblikovali v LMŠ in jih v DZ vložili skupaj z Levico in NeP, niso uspele prepričati večine članov odbora.

Predsednik DZ Igor Zorčič je zavrnil očitke, da sodeluje s koalicijo, ker se ni pridružil poslancem opozicijskih LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki so sejo obstruirali. Kot je še pojasnil, predsednik DZ pri odločanju o obstrukciji ni tako svoboden kot ostali poslanke in poslanci, saj mora organizirati sejo in delo DZ.

Državni zbor danes še ne bo glasoval o predlogu predsednika republike Boruta Pahorja za imenovanje Roka Svetliča na mesto ustavnega sodnika. DZ je namreč sklenil, da odločanje preloži na eno od prihodnjih sej.

Poslanci bodo zadnji dan redne oktobrske seje med drugim glasovali o kandidaturi Roka Svetliča za ustavnega sodnika ter odločili, ali je zakon o dolgotrajni oskrbi primeren za nadaljnjo obravnavo. Na izredni seji, ki bo sledila redni, pa bodo poslanci razpravljali o razmerah v državi, a o opozicijskem pozivu vladi k odstopu ne bodo glasovali.

Predsednik DZ Igor Zorčič poudarja, da najostreje obsoja vse grožnje, ki so izrečene bodisi politikom bodisi kateremukoli drugemu človeku. Potem ko sta premier Janez Janša ter obrambni minister Matej Tonin prejela pošto z grozilno vsebino, so po Zorčičevih besedah sumljive pošiljke zaznale tudi službe v DZ.

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB bodo danes vložile interpelacijo notranjega ministra Aleša Hojsa. Osnutek, v katerem mu med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in policijsko nasilje, so pripravili v Levici.

Nadzor, ki ga je na Generalni policijski upravi opravil Knovs, je potrdil, da je bil med protesti 5. oktobra v dveh operativnih centrih policije tudi vrh notranjega ministrstva. To je po besedah predsednika Knovsa Matjaža Nemca (SD) "sila nenavadno", saj so v preteklosti ministri operativne centre obiskovali šele po zaključku akcij.

V Sloveniji ni spirale nasilja, je pa spirala dviga koronavirusnih okužb, je na poslansko vprašanje Luke Mesca (Levica) v državnem zboru odgovoril premier Janez Janša. Zaradi neodgovornega obnašanja smo v Sloveniji pred tem, da bomo ponovno prisiljeni uvajat ukrepe, ki bodo zapirali javno življenje in gospodarstvo, je dejal.

Vlada bo v luči rastočih cen energentov po besedah premierja Janeza Janše sprejela vse tiste ukrepe, ki so oz. bodo v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni. Na njih bodo med drugim spregovorili ta teden na vrhu EU. Med možnostmi je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva.

Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo DZ zavrnila očitke, da naj bi bila verifikacija hitrih testov podjetja Majbert Pharm opravljena nestrokovno. Zavrnila je tudi namigovanja, da naj bi NLZOH zaradi opozarjanja na nestrokovnost verifikacije odpustil eno od zaposlenih.

Predsednik republike Borut Pahor je danes predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Roka Svetliča. Svetlič je pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper.

Predsednik DZ Igor Zorčič se je danes z delegacijo odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) pogovarjal predvsem o vladanju z odloki in spoštovanju zakonov na področju medijev, še posebej glede STA. Kot je ocenil, se vlada vede nedostojno, škodljivo in v nasprotju s strategijo o zunanji politiki.

Odbor za zadeve EU je na današnji seji odrekel podporo vladnemu predlogu, da Slovenija za člana Evropskega računskega sodišča predlaga Jorga Kristijana Petroviča, od pomladi 2013 prvega namestnika predsednika slovenskega računskega sodišča. Trenutnemu članu Samu Jerebu se na sodišču v Luksemburgu mandat izteče 6. maja 2022.

Kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča je določil časovni potek redne oktobrske seje, ki se bo začela v ponedeljek. Prav tako so se dogovorili o sklicu izredne seje, na kateri bodo 26. oktobra obravnavali predlog priporočila v zvezi z zaskrbljujočimi razmerami v državi in nujnosti predčasnih volitev, ki so ga podali v delu opozicije.

Predsednik DZ Igor Zorčič je na Dnevih pravnikov ocenil, da smo priča razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada podreja za dosego strankarskopolitičnih ciljev. Nespoštovanje zakonov, prikrajanje prava politiki in poskusi slabitve družbene moči sodne veje oblasti in prava nasploh pa se vse bolj manifestirajo v širših družbenih posledicah, meni.

Pred preiskovalno komisijo o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covida-19 je bila zaslišana nekdanja direktorica NIJZ Nina Pirnat, ki je spregovorila o nekaterih odločitvah NIJZ v času pred razglasitvijo epidemije covida-19. Aleša Šabedra na zaslišanje ni bilo.

Odbor za pravosodje se je na današnji seji brez večje razprave seznanil z letnim poročilom KPK za leto 2020. Poročilo med drugim kaže povečanje števila prijav na KPK in poročil o lobističnih stikih. Je pa predsednik KPK Robert Šumi kot težavo izpostavil neenako vrednotenje dela funkcionarjev KPK z delom primerljivih funkcionarjev.

Pred komisijo DZ, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, so danes pričali nekdanji vodilni v NPU, ki so spregovorili o pritiskih v času nadzorov nad NPU ter svojih razrešitvah in premestitvah. Na seji so se ukvarjali tudi z vprašanjem, ali je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek vnaprej obveščen o hišni preiskavi pri njem. Počivalšek je že zanikal navedbe nekdanjega vodje preiskave na NPU Igorja Kekca, ki jih je ta danes izrekel pred preiskovalno komisijo DZ. Zavrnil je domneve, da naj bi bil vnaprej obveščen o hišni preiskavi, navedbe preiskovalca, da med preiskavo ni želel odkleniti svojega telefona, pa označil za laž.

Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot zelo negativno, se je povečal s 26,2 odstotka v septembru na 37 odstotkov, kaže oktobrska anketa Dela. Največ vprašanih, 17,6 odstotka, bi na volitvah izbralo SDS. Sledijo precej izenačene opozicijske stranke, SD z 8,7 odstotka podpore, LMŠ z 8,6 odstotka in Levica z 8,4-odstotno podporo.

Merjenje razpoloženja javnosti kaže veliko razdeljenost glede predčasnih volitev, h katerim pozivajo opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB. Več kot 47 odstotkov anketiranih je naklonjenih predčasnim volitvam, 41,8 odstotka pa temu, da vlada Janeza Janše mandat pripelje do konca, piše Delo. Stranko Resni.ca bi volilo zanemarljivo malo anketiranih.