V stranki SAB so danes vložili zahtevo za sklic seje odbora DZ za zdravstvo. Tako so se odločili zaradi obveznega pogoja PCT za uporabnike zdravstvenih storitev, javnega potniškega prometa in bencinskih črpalk. V LMŠ pa vlado pozivajo, naj ljudem omogoči dostop do zdravnika brez pogoja PCT, če ne drugače z brezplačnim testiranjem.

DZ je včeraj za tretjo obravnavo pripravil predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo v letih od 2021 do 2031. Z 79 glasovi za in enim proti so sprejeli edino dopolnilo, s katerim je del opozicijskih poslancev predlagal višja sredstva za primarno raven. O sprejemu zakona bodo poslanci odločali na naslednji seji DZ.

Skupno nujno sejo komisije DZ za peticije in odbora za kulturo, sklicano na zahtevo poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP, na kateri bi morali razpravljati tudi o statusu Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, so po slabi uri prekinili. Razlog je bil odsotnost pristojnih ministrov, od katerih so poslanci želeli slišati odgovore.

Četrtkova odločitev parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo glede letnega poročila informacijskega pooblaščenca za leto 2020, da je potrebno dokument dopolniti, je po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik najmanj nenavadna. Prepričana je, da zanjo v veljavnih predpisih ni videti jasne podlage.

Odbor DZ za notranje zadeve včeraj še ni dokončno odločal o predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru, saj je tik pred glasovanjem predsednik odbora Branko Grims sejo prekinil. Je pa večina na odboru podprla dopolnila, ki jih je vložila koalicija, tudi predlog glede globe za žaljenje in nedostojno vedenje, ki ga je razširila na vse.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v izjavi za medije potrdil obstoj možnosti, da bo sodeloval pri ustanovitvi nove stranke. Potrdil je tudi, da v skupini nepovezanih poslancev sodelujejo v pogovorih o vlaganju interpelacij. Obsodil je vdor protestnikov v prostore RTVS in člane koalicije pozval k vzpostavitvi financiranja STA.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je včeraj odzval na očitke, da predlagana uvedba denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov. Kot je poudaril, so najbolj izpostavljeni predstavniki države v vseh demokratičnih državah še posebej zavarovani.

V Pravni mreži za varstvo demokracije ostro nasprotujejo predlagani uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Ocenjujejo, da predlog nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ima zastraševalen učinek in vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov.

Poslanec SDS Branko Grims je na današnji novinarski konferenci stranke predstavil predlog deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri ostro obsojajo vsakršen totalitarizem. Dejal je, da podpora predstavlja demokratičen razvoj, žrtvam totalitarnih režimov pa da je treba izkazati spoštovanje.

Odbor DZ za kulturo v drugi obravnavi ni podprl novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero so v LMŠ predlagali zmanjšanje števila programskih svetnikov RTVS. Čeprav so tako vabljeni na današnji seji kot nekateri poslanci poudarjali, da podpirajo namen zakona, pa s predlaganimi rešitvami večinsko niso bili zadovoljni.

DZ bo v okviru obravnave predloga novele zakona o javnem redu in miru odločal tudi o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada.

Knovs se bo danes na zaprti seji seznanil z aktivnostmi nadzorovanih služb v zvezi z delovanjem skrajno desnih gibanj. Predsednik komisije Matjaž Nemec iz SD je na Twitterju sicer napovedal, da bodo predlagali odprtje seje za javnost, saj ima ta pravico vedeti za dognanja preiskovalnih novinarjev na to temo.

Poslanske skupine LMŠ, SD, SAB, Levica in NeP so vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za okolje, na kateri želijo spregovoriti o zaskrbljujočih ugotovitvah poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) za Slovenijo. V SAB so prepričani, da bo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov čim prej treba sprejeti in zaostriti ukrepe.

Ustavno sodišče je ocenilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, obenem je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler, je povedal generalni državni tožilec Drago Šketa. Preiskave v DZ namreč ni dopustno odrejati v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev.

Prvak SNS Zmago Jelinčič meni, da je levi opoziciji zmanjkalo sape in tudi jeseni ne bo konstruktivne nezaupnice. Koalicija pa bo ubrala pot sprejemanja nujnih zakonskih odločitev, okoli katerih se bo lahko poenotila in zanje dobila podporo, je v izjavi za STA o pričakovanjih za jesen ocenil Jelinčič. Prepričan je, da bomo imeli redne volitve.

V opozicijski LMŠ ocenjujejo, da bodo tudi na jesen pomembna glasovanja v DZ nepredvidljiva, saj so tudi tista pred parlamentarnimi počitnicami pokazala, da ne koalicija ne opozicija nimata stabilne večine. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović napoveduje uporabo vseh demokratičnih orodij proti vladi, rešitve pa LMŠ vidi v predčasnih volitvah.

Koalicija si bo po besedah vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca vzela oddih, pregledala prioritete do rednih volitev ter tako nadaljevala delo. "Ne bomo pa silili z zakoni, ki bi delali težave znotraj koalicije in v razmerju do opozicije. To nima smisla," je v izjavi za STA glede politične jeseni napovedal Krivec.

Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec je v luči poročanja tujih medijev o prisluškovanju novinarjem danes na Twitterju potrdil, da je Knovs prve namige o možni zlorabi vohunske programske opreme v Sloveniji prejel že lani. Za STA je pojasnil, da ne vedo, za katero programsko opremo je šlo.

Poslanci so po daljši redni seji in petkovi izredni seji, na kateri so med drugim imenovali ministra za digitalno preobrazbo, odšli na poletni oddih. Do septembra praviloma ne bodo zasedali. Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj DZ in delovnih teles, namreč po poslovniku DZ potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta.

Po referendumskem porazu je koalicija pri svojem delovanju stopila na zavoro, trezno presodila položaj ter sprejela odločitev, da se ne bo izčrpavala v neenakovrednih spopadih, ki niso zanjo absolutno nujni, meni analitik Rok Čakš. Medtem je Aljaž Pengov Bitenc prepričan, da je koalicija po porazu na referendumu šibkejša in ima manj avtoritete.