DZ bo na izredni seji obravnaval predlog desetega protikoronskega zakona (PKP10), ki prinaša za najmanj 180 milijonov evrov dodatnih ukrepov in je že močno razdelil poslance. Na dnevnem redu plenarne seje so tudi predlog novele zakona o DDV, predlog zakona o debirokratizaciji ter imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija. Skupine, ki nasprotujejo cepljenju, pa so ob sprejemanju zakona napovedale velik protest pred DZ - ljudje naj bi se začeli zbirati že dopoldne. Protestniki trdijo, da z zakonom nastaja pravna podlaga za uvedbo obveznega cepljenja proti covidu.

Odbor DZ za finance je ob obstrukciji poslancev dela opozicije, ki se niso strinjali z načinom vodenja seje, potrdil predlog desetega protikoronskega zakona (PKP10). V okviru nujnega postopka se je prebil skozi okoli 90 vloženih dopolnil, med njimi je izglasoval tudi tistega o zvišanju najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike.

Člani odbora DZ za finance iz LMŠ, SD, Levice in SAB sejo, na kateri odbor sprejema predlog desetega protikoronskega zakona, obsturirajo, ker da gre pri vodenju seje in predlaganju dopolnil za kršenje ustave, zakonov in poslovnika DZ. Izpostavljajo mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da je 75 odstotkov dopolnil nedopustnih.

Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC bi v desetem protikoronskem zakonu, ki ga bo danes obravnaval parlamentarni odbor za finance, dvignile najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Ukrep bi bil začasne narave, je še razvidno iz predlaganih dopolnil.

Poslanska skupina SMC je danes v državni zbor vložila predlog sklepa o razrešitvi Mateje Udovč z mesta predsednice odbora za gospodarstvo ter podpredsednice odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. V poslanski skupini SMC kot zamenjavo za Udovčevo, ki je sredi meseca izstopila iz stranke SMC, predlagajo Mojco Žnidarič in Gregorja Periča.

Notranji minister Aleš Hojs je po uspešno prestani interpelaciji, ki jo je sicer podprlo 44 poslancev, dejal, da je takšen rezultat pričakoval. Ob tem je še napovedal, da bo do konca mandata delal "enako kot od prvega dne". "Stvari se premikajo, zakoni se sprejemajo, policija se ureja, tako da mislim, da bomo s tem delom nadaljevali," je zatrdil.

Pred DZ so danes v organizaciji ZRC SAZU postavili platno s pročeljem DZ z liki posebnih policijskih enot. Gre za del projekta Paviljon demokracije, pri katerem sodeluje tudi inštitut za kulturne in spominske študije, tema projekta je povezava med umetnostjo ter civilnodružbenimi gibanji od 80. let 20. stoletja do danes, so zapisali na Twitterju.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na seji zavrnil vse očitke iz interpelacije o njegovem delu. S politizacijo policije se, kot je zatrdil, ni nikoli ukvarjal, pač pa je policistom zagotavljal boljše pogoje za delo. Opoziciji pa je očital, da je ves čas rušila napore vlade za zajezitev širjenja koronavirusa, tudi za ceno žrtev.

DZ je začel obravnavo interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa. Matej T. Vatovec (Levica) je v uvodu povedal, da razrešitev predlagajo, ker želijo preprečiti, da bi do volitev nastajala še dodatna, večja in nepopravljiva škoda, ki jo s svojim delovanjem povzroča Hojs. Izpostavil je povečevanje represije in kadrovanje v policiji.

Poslanec LMŠ Rudi Medved je neuspelo interpelacijo proti ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku označil za pirovo zmago. Če bi sam kot minister na interpelaciji dobil manj kot tretjino glasov podpore, bi sam odstopil, ker bi to razumel kot jasno nezaupnico, je povedal po glasovanju.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je po uspešno prestani interpelaciji ocenil, da je očitno tudi del opozicije prepoznal, da so očitki v interpelaciji "za lase privlečeni". Še posebej pomembno pa je po njegovih besedah to, da je "večina prepoznala, da štejejo dejanja, ne pa besede".

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je uspešno prestal interpelacijo, ki so jo proti njemu vložile LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP. Za njegov odhod je glasovalo 43 poslancev, proti jih je bilo 29. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa Vizjak ostaja na ministrski funkciji.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je še pred začetkom današnje seje DZ, na kateri bodo obravnavali zahtevo opozicijskih LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP za njegovo interpelacijo, to v celoti zavrnil kot neutemeljeno. Zatrdil je, da odstopil ne bo, pa tudi, da ima ministrstvo pod njegovim vodstvom kaj pokazati.

DZ na včerajšnji seji ni odločal o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Predsednik DZ Igor Zorčič namreč sklepov o imenovanju kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke, zaradi njihove neskladnosti z zakonom o RTVS ni dal na glasovanje.

Poslanski skupini SAB se bo pridružil Branislav Rajić iz vrst nepovezanih poslancev (NeP). To so že potrdili v omenjeni poslanski skupini, izjavo o krepitvi v DZ pa so za 11. uro napovedali tudi v SAB.

DZ bo v okviru tokratne seje obravnaval tudi dve interpelaciji. V petek se bo zagovarjal okoljski minister Andrej Vizjak, v ponedeljek že druga interpelacija čaka notranjega ministra Aleša Hojsa. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, ki jih vlagateljice - opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP - nimajo, zato je izglasovanje malo verjetno.

Decembrska javnomnenjska raziskava Dela, ki jo je opravila Mediana, kaže, da je delež zelo nezadovoljnih z delom vlade nekoliko manjši. Med strankami sta v zadnjem mesecu največ pridobili SDS in SAB, anketa pa je še pokazala, da bi novinci na političnem prizorišču verjetno precej spremenili lestvico.

Predsednik komisije DZ, ki preiskuje sum politizacije policije, Rudi Medved (LMŠ) je po današnjem zaslišanju prič ocenil, da ta potrjujejo, da so generalni direktorji slovenske policije pod to vlado zgolj "poslušni izvrševalci vladajoče politike". Kot je še poudaril, pričanja dokazujejo tudi, da predstavniki stroke v policiji nimajo nobene besede.

Mandatno-volilna komisija DZ bo predlagala DZ v imenovanje osem članov programskega sveta RTVS, ki jih DZ imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS. Predlagala bo tudi pet članov sveta, ki jih DZ imenuje na predlog političnih strank, in pet članov nadzornega sveta RTVS. Odločali bodo še o predlogu za sestavo fiskalnega sveta.

Zoran Potič v komentarju Ključ do vitalnosti demokracije piše o novih strankah, ki nastajajo pred volitvami. Glede na raziskavo javnega mnenja Novi obrazi bi se lahko volivci, ki se ne opredeljujejo po liniji levo-desno, zatekli k stranki Roberta Goloba, meni. Ne bi bilo pa presenetljivo, če bi uspelo še kakšni novi zeleni stranki, navaja.