Kot je poudarila Beovićeva, se je novi koronavirus jeseni 2020 v drugem valu epidemije covida-19 širil hitreje kot v prvem valu spomladi 2020, saj je bil virus v drugem valu nekoliko drugačen.
Pri odzivu javnosti na protikoronske ukrepe se je po njeni oceni v drugem epidemičnem valu že poznala pandemična utrujenost ljudi. "Temu je sledil tudi odziv medijev, ki v tej situaciji ni spodbujal k spoštovanju ukrepov, ampak je beležil stanje," je ocenila.
Dodala je, da bi bilo verjetno bolj uspešno, če bi nekatere bolj radikalne ukrepe za zajezitev širjenja epidemije uvedli hitreje, "a je bilo v danem trenutku ob takratnem odzivu javnosti to nemogoče".
Trenutna slovenska precepljenost prebivalstva proti covidu-19 je bila po njenih besedah pričakovana, saj povečevanje precepljenosti prebivalstva nasploh terja več desetletij dela.
Strokovna skupina za covid-19 v času prvega vala epidemije uporabi hitrih antigenskih testov za testiranje na novi koronavirus ni bila naklonjena, saj so bili nezanesljivi. V drugem valu pa so mnenje v skupini spremenili, saj je prišlo do razvoja hitrih testov, je dejala.
Kasnejša odločitev o konkretni izbiri hitrih testov podjetja Majbert Pharm po njenih besedah ni bila v rokah strokovne skupine, pač pa so "od kolegov mikrobiologov prejeli informacijo, da so testi dovolj dobri za presejalno testiranje".
Kot je pojasnila, se od hitrih testov za presejalno testiranje ne pričakuje, da bodo enako zanesljivi kot PCR-testi, ki veljajo za zlati standard potrjevanja okužbe s koronavirusom, pač pa so hitri testi za presejalno testiranje namenjeni testiranju oseb, ki še ne kažejo znakov okužbe.
Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ) je Beovićevo prosil za komentar pričanja nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je dejal, da "je bila stroka prevečkrat podaljšana roka politike". Beovićeva je odgovorila, da so v strokovni skupini pod njenim vodstvom navajali stališča, na predstavitvah vztrajali pri njih, kar je "vse, kar so lahko naredili".
Pojasnila je, da je strokovna skupina za covid-19 sodelovala tudi z ekspertno skupino za modeliranje covida-19. Med posamezniki, ki so se ukvarjali z izdelavo modelov razvoja epidemije je naštela Janeza Žiberta, Matjaža Leskovarja in Leona Cizlja. Kot je dejala, pa ni prepričana, če so bili našteti del omenjene ekspertne skupine.
Poudarila je, da je zaustavitev izdajanja karantenskih odločb gotovo pripomoglo k hitrejšemu širjenju epidemije covida-19, a da v dani situaciji ni bilo na voljo dovolj kadra, ki bi lahko izdajal vse potrebne karantenske odločbe.
Na cenik storitev zdravljenja covidnih bolnikov strokovna skupina po njenih besedah ni imela vpliva, slednje pa niti ni bilo v pristojnosti skupine. Dejala je tudi, da državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec pri delu skupine ni sodelovala.
Komisija je danes zaslišala tudi direktorja Zdravstvenega zavoda Zdravje Marka Bitenca, ki je bil član strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu od njenega oblikovanja do začetka mandata ministra Janeza Poklukarja. Ta je namreč ob nastopu funkcije Bitenca in še nekaj drugih članov odslovil iz skupine, je povedal Bitenc. Pojasnil je, da ga je v skupino povabila Beovićeva.
Odločno je zanikal, da bi zaradi njegovega dela v skupini, ki je pripravljala predloge ukrepov, in zaradi izvajanja testiranja v njegovem zavodu, prišlo do konflikta interesov. "Nikakor, ravno nasprotno. Menim, da smo bistveno prispevali k omejevanju razsežnosti pandemije," je dejal. Po njegovih besedah so ocene, da naj bi bil predhodno seznanjen z vladnimi odločitvami, "iz trte izvite".
Pojasnil je še, da se strokovna skupina ni ukvarjala z oblikovanjem cen testiranja, te je določalo ministrstvo za zdravje. Da so brise v zavodu Zdravje lahko odvzemali na različnih lokacijah po državi, pa je po njegovi oceni posledica njihove dobre pripravljenosti in organizacije.
