Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je namreč v obrazložitvi odločitve, da Našo deželo v predvolilnih soočenjih obravnava kot parlamentarno stranko, sklicevalo na odločitev iz predvolilne kampanje leta 2014 v primeru stranke Zavezništvo Alenke Bratušek, ki ji je prav tako dodelilo status parlamentarne stranke.
V Stranki Alenke Bratušek (SAB), ki je pravna naslednica Zavezništva Alenke Bratušek, so zapisali, da nikakor ne gre za identične okoliščine. "Ne drži namreč, da obe stranki nista imeli ustanovljene poslanske skupine," je zapisala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
Zavezništvo Alenke Bratušek je nastalo po razpadu stranke Pozitivna Slovenija, ko so se poslanci te stranke razdelili na dva praktično enaka dela, je zapisala. "Iz enega dela stranke je nato nastalo zavezništvo, ki je ustanovilo svojo poslansko skupino," je pojasnila Kociprova. Gre za situacijo, predvideno v 2. odstavku 31. člena poslovnika DZ. Poslovnik hkrati določa, da se lahko nova poslanska skupina ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
Kociprova je dodala, da je 13. junija 2014 takratni predsednik državnega zbora Janko Veber ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev poslanske skupine Zavezništvo Alenke Bratušek, ki jo je sestavljalo 10 poslancev. "Zavezništvo Alenke Bratušek je torej imelo lastno poslansko skupino, kar mu je v skladu z 31. členom poslovnika DZ omogočilo, da delo nadaljuje kot parlamentarna stranka," je še zapisala Kociprova.
Alenka Bratušek, predsednica SAB
Kot so v odzivu za STA opozorili v Gibanju Svoboda, je RTVS pri določitvi programskega časa za volilne oddaje dolžna gledalce in poslušalce celovito obveščati o političnem dogajanju doma, tako da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost o strankah, ki nastopajo na volitvah.
Poudarjajo, da je za stranko bistvo javnih medijskih servisov, da volivcem posredujejo celovite informacije o strankah in kandidatih ter da imajo te skladno z zakonom za predstavitev enakovredne možnosti glede na svoj status. "Tako lahko objektivno informirani volivke in volivci na volitvah lažje sprejemajo odločitve o tem, komu bodo zaupali svoj glas," so zapisali v odzivu.
V stranki hkrati napovedujejo, da se bodo na zavrnitev pritožbe ustrezno odzvali, od RTVS pa pričakujejo, da začne "uresničevati svoje temeljno poslanstvo".
RTVS je namreč sporočila, da bo Naša dežela Aleksandre Pivec v volilnih soočenjih 2022 obravnavana kot parlamentarna stranka, in sicer na podlagi pravnega nasledstva DeSUS, čeprav je pravna služba RTVS takšno zahtevo Pivčeve zavrnila.
Iz dopisa generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha izhaja, da se je RTVS za tak korak odločila, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine DeSUS ter da sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec "in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela".
Iz mnenja pravne službe RTVS iz prejšnjega tedna pa izhaja, da zahtevi Pivčeve ni mogoče ugoditi oz. da "stranke Naša dežela ni mogoče šteti za parlamentarno stranko". Prav tako so zavrnili podobno zahtevo Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki se sklicuje na aktualna nepovezana poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa.
