Revija Reporter
Slovenija

Opozicija napadla Janševo pošiljanje misije v Kijev: soliranje Slovenije in nabiranje političnih točk pred volitvami

STA
4 524

25. mar. 2022 7:37 Osveženo: 7:45 / 25. 3. 2022

Deli na:

Soočenje na TV Slovenija

Adrijan Preglj

V prvem soočenju pred volitvami v DZ na Televiziji Slovenija (TVS) so predstavniki parlamentarnih strank med drugim soočili mnenja o vojni v Ukrajini in posledicah, ki jih ta prinaša za Slovenijo. Stranke so zavzele različna stališča o članstvu v zvezi Nato, strinjale pa so se, da mora Slovenija postati prehransko in energetsko neodvisna.

Na TVS so včeraj stališča parlamentarnih strank, ki se podajajo v boj za poslanske sedeže predstavili Romana Tomc (SDS), Matej Tonin (NSi), Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (SAB), Zmago Jelinčič (SNS), Ljubo Jasnič (DeSUS) in Marjan Podobnik (Povežimo Slovenijo).

Stranke so uvodoma soočile svoja stališča o začasnem odpravniku poslov, ki ga Slovenija pošilja v ukrajinsko prestolnico Kijev.

Tomčeva je ob tem poudarila, da je Slovenija ves čas vodilna v prizadevanjih za mir, omenjena misija pa je po njenih besedah eno izmed številnih dejanj za pomoč Ukrajincem. "Naša politika je aktivna, odločna politika," je zatrdila. Obrambni minister Tonin je medtem prepričan, da bo slovenska diplomacijska prisotnost v Ukrajini vsaj v določeni meri zmanjšala intenzivnost ruskih napadov.

Šarec pa je prepričan, da misija ne bo prispevala h končanju vojne ter da gre za nepotrebno vpletanje Slovenije, ki bi se morala osredotočiti na gospodarske posledice vojne za Slovenijo.

Po besedah Fajonove priprava misije ni potekala po ustaljenih diplomatskih kanalih in ni bila usklajena z mednarodnimi organizacijami, obstaja pa tudi nevarnost, da gre Slovenija v konflikt z vojaško velesilo.

Bratuškova in Mesec pa menita, da gre predvsem za soliranje Slovenije ter za nabiranje političnih točk pred aprilskimi državnozborskimi volitvami.

Podobnik in Jasnič pa sta prepričana, da je vsak korak k miru dober. Jasnič ob tem meni, da bi morala Slovenija ostati nevtralna, odločitve pa sprejemati usklajeno z mednarodno skupnostjo. Jelinčič pa meni, da "pošiljanje človeka v Kijev pomeni žrtvovanje tega človeka". Hkrati je prepričan, da gre za nenavadno, nediplomatsko potezo, Slovenija pa da bi morala v dani situaciji ostati nevtralna.

V nadaljevanju so stranke predstavile svoja stališča o članstvu Slovenije v zvezi Nato. Mesec je poudaril, da Nato od Slovenije zahteva povečanje izdatkov za obrambo, ki bi jih lahko porabili za druge namene.

Tonin je poudaril, da bi Slovenija za obrambo namenila več sredstev, če ne bi bila članica Nata. Nato je po njegovem mnenju zveza, ki Sloveniji zagotavlja varnost.

Z njim se ni strinjal Jelinčič, ki je problematiziral nedavno strmoglavljenje vojaškega drona v Zagrebu, "ki ga ni zaznal noben Natov opazovalec". Jasnič pa je bil kritičen do preteklega Natovega približevanja meji z Ukrajino.

Podobnik je pohvalil, da je Nato pri svojih potezah previden. Možnost zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino po njegovih besedah terja razmislek.

Bratuškova je ocenila, da je dodatno oboroževanje Slovenije deloma potrebno, da pa bi bilo sredstva treba nameniti tudi za opremo, ki bi jo lahko uporabljali v civilne namene, denimo helikopterje za gašenje. S tem se je strinjal tudi Šarec, ki je ob tem izpostavil "črn madež Nata zaradi rokohitrskega umika iz Afganistana".

Izvajanje investicij v vojsko bo v prihodnosti po besedah Bratuškove zaradi zadolževanja aktualne vlade sicer težko izvedljivo. Z njo se ni strinjala Tomčeva, ki je dejala, da vlada z zadolževanjem skrbi za gospodarsko rast.

Fajonova se je dotaknila sankcij, uperjenih proti Rusiji. Po njenem mnenju Slovenija potrebuje jasen energetski načrt, saj ni prepričana, da je Slovenija energijsko samozadostna za prihodnjo zimo.

So se pa predstavniki strank na soočenju strinjali, da mora Slovenija postati prehransko samooskrbna, a bi se tega lotili na različne načine. Tomčeva in Tonin sta denimo izpostavila prestrukturiranje kmetijstva, Jasnič in Jelinčič menita, da bi morali omejiti uvoz in dati prednost domači pridelavi, Fajonova se je zavzela za nadzor cen v prehrambeni verigi, Podobnik pa za povečanje sredstev za samooskrbo s hrano. Mesec je izpostavil pomen prehranske infrastrukture, Šarec in Bratuškova pa sta opozorila na določanje odkupnih cen.

Predstavniki strank so se dotaknili tudi političnega kadrovanja. Predsedniki strank KUL so bili kritični do kadrovanja aktualne vlade, pri katerem je politična pripadnost pomembnejša od kompetenc. Tomčeva in Tonin sta očitke zavrnila in enako očitala vladi Marjana Šarca.