Premier Robert Golob je danes v DZ zanikal očitke poslancev opozicije, da vlada vodi neustrezno davčno politiko, kar zavira razvoj. Davčna obremenitev je povprečna, po indeksih razvoja je Slovenija na 21. mestu na svetu, celo pred Avstrijo, je dejal. Zatrdil je, da so davki in prispevki namenjeni le enemu - dobrobiti ljudi.

Poslanci so danes z 48 glasovi za in enim proti podprli zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki prinaša obvezno božičnico, zimski dodatek za upokojence ter spremembe na področju t. i. normirancev. Opozicijo sicer skrbijo posledice za gospodarstvo in javne finance.

Dr. Rok Spruk je nase opozoril že v rosnih letih, na začetku študija ekonomije, ko je tudi v Reporterju objavil nekaj kolumn. Že tedaj je bil zanimiv sogovornik, ki je izstopal iz lastne generacije, sedaj, ko službuje kot izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je dialog z njim prava poslastica. Med drugim je dr. Spruk, ki je doktorat pridobil iz kvantitativne ekonomske zgodovine na Univerzi Utrecht na Nizozemskem, na podlagi aktualnih dogajanj lepo razložil gospodarsko prihodnost naše države in sveta.

Noah Charney, pisatelj, o posebnostih slovenskega podjetniškega okolja

Vlada na področju popoplavne obnove po mnenju 65 odstotkov vprašanih dela slabo ali zelo slabo, kaže avgustovska raziskava Utrip družbe Raziskovalnega centra IJEK. Volitev v DZ bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo 83,1 odstotka anketirancev. Po podpori na prvem mestu ostaja SDS z 21,5 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,2 odstotka.

Število samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, se iz leta v leto povečuje. Za leto 2020 je denimo davčne obračune oddalo 65.460 normirancev, za lani pa že 89.376, ugotavljajo na Finančni upravi RS (Furs). Rekorder je lani zaslužil več kot pet milijonov evrov.

Ameriški predsednik Donald Trump in njegovi kritiki se strinjajo o eni stvari: njegovo predsedovanje bi dramatično vplivalo na ameriško gospodarstvo. Prvi govori o novi zlati dobi Amerike, drugi napovedujejo gospodarsko izredno stanje. Po petih mesecih se ni zgodilo nič od tega, na površini stvari niso ne odlične ne grozne, čeprav se v ozadju kopičijo silnice, ki bi lahko pripeljale do ekonomske katastrofe. Vse bolj so nezadovoljni tudi volivci, a jih ta hip jezijo predvsem obrobnosti.

Pred časom mi je človek – izjemno izobražen in dnevno informiran z aktualnostmi – po resnem sestanku dejal, da se našemu svetu ne bi zgodilo nič hudega, če bi v zadnji svetovni vojni slučajno zmagali nacisti.

Davki so po navedbah premierja Roberta Goloba namenjeni temu, da lahko vsak od nas dobi kakovostno šolanje in zdravstveno oskrbo in da se lahko dostojno stara. Ob rekordnih dobičkih gospodarstva je vladi po njegovem uspelo najti ravnotežje med javnimi storitvami za ljudi in med davki, je dejal v odgovoru Janezu Ciglerju Kralju iz NSi.

Pet švicarskih strank namerava v parlament vložiti predlog zakona, s katerim bi uvedli "tranzitni davek" oz. prispevek za voznike, ki bi prečkali Švico in pri tem ne bi prenočili, poročajo tuje tiskovne agencije. Za uvedbo tovrstnega davka bi bilo sicer potrebnih več korakov, parlament pa bo naslednjič zasedal šele septembra.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Ivo Boscarol, podjetnik, o dvojnih merilih Slovencev, ko gre za bogastvo poslovnežev in bogastvo športnikov

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v torek in sredo izvedel večje število hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Maribor zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, pranja denarja in davčne zatajitve. Kaznivih dejanj je osumljenih 67 fizičnih oseb, štirim osebam je bila v torek odvzeta prostost.

Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.

Znižajmo davke vrhunskim športnikom, da se bodo ti preselili v Slovenijo, da bodo svoje milijone investirali v domačem okolju, da bodo otroci v Komendi in Kisovcu lahko občudovali Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, je pred dobrim tednom čustveno pozival predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. A kakšno premoženje sploh imajo najuspešnejši in najbogatejši slovenski športniki, kako vlagajo svoj denar in kakšne so realne možnosti, da jih z nižjimi davki privabimo nazaj v Slovenijo?

Bo Janezu Janši uspelo sestaviti ustavno večino razuma in priboriti ukradeno državo nazaj? Zakaj je v resnici počilo srce predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku? Kakšno je ozadje pogroma nad radijskim voditeljem Denisom Avdićem? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.