Državni svet je včeraj z 21 glasovi za in sedmimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davku na tonažo, ki bi posebno ureditev plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb za ladjarje podaljšala za 10 let. Pobudniki veta so trdili, da novela nima vgrajenih varovalk in da bo davčnim neplačnikom omogočila prenos dejavnosti na nove družbe.

Državni svetniki se bodo dan pred božičem sešli na izredni seji, na kateri bodo na pobudo prvopodpisanega svetnika Marka Zidanška obravnavali predlog odložilnega veta na novelo zakona o davku na tonažo. Podpisniki opozarjajo, da novela nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bo davčnim neplačnikom omogočila sporen prenos dejavnosti na nove družbe.

Novinarji iz 16 držav, tudi Slovenije, so v okviru projekta 29Leaks pod drobnogled vzeli britansko podjetje Formations House. Pri tem je na dan prišla tudi zgodba o kriminalni združbi, ki je z uvozom 86 luksuznih avtomobilov prek Slovenije na Hrvaško tam utajila za najmanj 2,16 milijona evrov davkov. Na čelu združbe naj bi bila dva Slovenca.

Odvetniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vložili pritožbo na vrhovno sodišče, v kateri zahtevajo, naj ustavi predajo Trumpovih davčnih napovedi za osem let. Sodna bitka glede informacij o predsednikovem finančnem stanju se je tako preselila na najvišje ameriško sodišče.

Zvezno prizivno sodišče v New Yorku je včeraj soglasno zavrnilo argumente odvetnikov predsednika ZDA Donalda Trumpa proti zahtevi za predajo njegovih davčnih napovedi newyorškim tožilcem. O primeru bo sedaj odločalo zvezno vrhovno sodišče.

DZ je danes sprejel spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi se razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine, po drugi strani pa zvišuje obdavčitev kapitala in uvaja minimalna stopnja obdavčitve podjetij. V proračun se bo zato steklo manj denarja, a naj bi izpad nadomestili z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in strožjim nadzorom.

DZ bo današnji dan oktobrske seje v celoti posvetil predlogu davčnih sprememb, v katerega je vlada vključila razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve kapitala. Najbolj živahno razpravo je pričakovati glede lestvice za odmero dohodnine, saj največje tri opozicijske poslanske skupine prihajajo na sejo vsaka s svojim predlogom.

Vlada je res nekoliko omilila prvotno načrtovane spremembe pri davkih, a to je po besedah predsednika vlade Marjana Šarca storila z razlogom. "Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je Šarec odgovoril poslancu Levice Luki Mescu, zakaj vlada daje davčno darilo najbolje plačanim.

V Klubu slovenskih podjetnikov se čudijo nasprotovanju, ki so ga predlagane davčne spremembe deležne v delu javnosti. Čeprav so plače pri nas med najbolj obremenjenimi v EU, je neverjetno, da nekateri očitno ne želijo podpreti sprememb, ki bi omogočile višje neto plače zaposlenim, med katerimi jih je največ v podjetjih, pravijo.

Četrtkovo dogajanje, ko je vlada potrdila davčni sveženj zakonov, odbor DZ pa je podprl ukinitev dodatka za delovno aktivnost, za koordinatorja Levice Luko Mesca pomeni "začetek konca sodelovanja" s koalicijo. O prihodnosti sodelovanja bodo odločili organi stranke, je danes pojasnil v izjavi za medije.

Društvo Palčica pomagalčica nima statusa humanitarne organizacije, zato bi od sredstev, zbranih za zdravljenje Krisa, država lahko vzela 1,9 milijona evrov, poročajo mediji. Predsednica društva Larisa Štoka je napovedala, da bodo davčne posledice še preučili, za iskanje rešitev pa se je zavzel tudi premier Marjan Šarec.

V državni proračun je lani priteklo 1,61 milijarde evrov od okoljskih davkov, kar je v primerjavi z letom 2017 za pol odstotka več. Največ so k temu prispevali davki na energijo, in sicer 1,36 milijarde evrov oz. 84 odstotkov vseh pobranih okoljskih davkov. Največji delež vseh okoljskih davkov so plačala gospodinjstva.

Nekdanji direktor ljubljanske družbe Maxicom Zlatan Kudić, ki je bil s 25 milijoni evrov dolga med največjimi davčnimi dolžniki, je tik pred koncem sojenja izginil neznano kam, poroča Televizija Slovenija (TVS). Policija je za njim razpisala tiralico, Finančna uprava RS (Furs) pa 25 milijonov evrov dolga najverjetneje ne bo dobila poplačanih.

Občina Grosuplje je prejela davek od dobitka igre Loto, v kateri je eden od občanov zadel 4,5 milijona evrov. Sredstva v višini skoraj 680.000 evrov bodo namenili gradnji prizidka in nove športne dvorane v Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje ter gradnji nove parkirne hiše.

Mariborsko sodišče je zaradi zdravstvenega stanja pravnomočno ustavilo sodni pregon zoper nekdanjega završkega župana in podjetnika Mirana Vuka, ki ga je specializirano državno tožilstvo skupaj z bratom Romanom ter ženo in sinom bremenilo davčnih utaj in ponarejanja listin. Zoper ostale tri se je včeraj sojenje začelo z branjem obtožnice.

Bratu in sestri iz Avstralije, ki leta nista plačevala davkov, ker da je to proti božji volji, je vrhovno sodišče Tasmanije v Hobartu odredilo plačilo več kot 2,3 milijona avstralskih dolarjev (1,4 milijona evrov) davčni upravi. Sodnik je izpostavil, da v Svetem pismu ne piše, da davkov ni treba plačevati.

Novi grški premier Kiriakos Micotakis je danes na prvi seji svoje vlade napovedal, da bodo do konca meseca pripravili zakonodajni predlog za znižanje davkov, ki so ga obljubili v predvolilni kampanji.

Gostinci na Hrvaškem zahtevajo, da se davek na dodano vrednost (DDV) za storitve priprave in prodaje hrane v gostinstvu zniža s 25 na 13 odstotkov. Kot opozarjajo, je panoga turizma in gostinstva pred kolapsom zaradi prevelike davčne obremenitve. Hrvaški gostinci po teh navedbah plačujejo enega najvišjih DDV v Evropi.

Potem ko nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik na predobravnavnem naroku julija lani ni priznal tatvine dokumenta o prijavi finančnega premoženja, se je danes na okrožnem sodišču v Celju začela glavna obravnava v tej zadevi. Rotnik je vnovič zatrdil, da jeseni 2013 iz davčnega spisa na Finančni upravi RS ni odtujil nobene listine.

Špansko tožilstvo je zoper španskega nogometnega reprezentanta Diega Costo sprožilo preiskavo zaradi domnevnega suma davčne utaje. Soigralec slovenskega reprezentančnega vratarja Jana Oblaka pri madridskem Atleticu naj bi leta 2014 utajil prihodek v višini 1,4 milijona evra, tega leta je s Pirenejskega polotoka odšel v angleški Chelsea.