Anketa: vladi klavrna ocena za obnovo po poplavah

V avgustovski raziskavi Utrip družbe so na Raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) anketirance spraševali o njihovi oceni uspešnosti popoplavne obnove, o odgovornosti za dogajanje v Gazi, o morebitnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o mnenju glede dvigovanja davkov.

Izkazalo se je, da kar 65 odstotkov vprašanih dejavnosti vlade pri popoplavni obnovi po poplavah avgusta 2023 ocenjuje z oceno slabo (24,9 odstotka) ali zelo slabo (40,1 odstotka). Takih, ki v delu vlade na tem področju vidijo korake v pozitivno smer, je 30,5 odstotka.

Glede dlje časa trajajočega zaostrovanja razmer v Gazi 41,8 odstotka vprašanih meni, da je za trenutno situacijo bolj odgovorna izraelska stran, medtem ko palestinsko stran krivi 17 odstotkov vprašanih. Enak delež krivde obema stranema pripisuje 29,1 odstotka sodelujočih v raziskavi.

Morebitnega naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja bi se udeležilo 81,5 odstotka vprašanih, "kar kaže na večje zanimanje za to temo, kot ga je bil deležen na primer zadnji referendum o dodatkih k pokojnini". Za uveljavitev zakona bi pri tem danes glasovalo 53,1 odstotka vprašanih, nasprotovalo pa bi mu 28,4 odstotka vprašanih.

Dviganje davkov za vsako ceno medtem podpirajo trije odstotki vprašanih, medtem ko zviševanje davkov in prispevkov z namenom izboljšanja kakovosti in učinkovitosti javnih storitev podpira 16,5 odstotka vprašanih.

Skoraj tretjina vprašanih pa nasprotuje dvigovanju davkov in prispevkov, "saj menijo, da imamo za izboljšanje javnih storitev dovolj sredstev, potrebno pa je povečati učinkovitost porabe teh sredstev". Skoraj polovica vprašanih je dodatno prepričana, da so davki že danes previsoki, so pojasnili v IJEK. Skupno dvigovanju davkov in prispevkov nasprotuje 76,5 odstotka anketirancev.

Pogled na politični prostor medtem kaže, da bi se 83,1 odstotka vprašanih mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev.

Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS (21,5 odstotka). Razlika med prvouvrščenima strankama se je nekoliko povečala na račun nižje podpore Gibanju Svoboda (v juliju 19,0 odstotka, v avgustu 16,2 odstotka), sta se pa nekoliko okrepili njeni koalicijski partnerici SD (9,2 odstotka) in Levica (5,4 odstotka), ki sta na 3. in 6. mestu. Na 4. mesto se je povzpela NSi s 6,6 odstotka, na 5. mestu pa ji sledijo Demokrati s 5,7 odstotka. V parlament bi se uvrstila še stranka Resni.ca s 4,6-odstotno podporo.

Med tistimi, ki bi zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, je še vedno 14,2 odstotka neopredeljenih.

V poslanskih mandatih opisani rezultat pomeni 28 sedežev za SDS, 21 sedežev za Gibanje Svoboda, 12 sedežev za SD, osem sedežev za NSi, po sedem sedežev za Demokrate in Levico ter pet sedežev za stranko Resni.ca.

V javnomnenjski anketi, izvedeni ta mesec, je sodelovalo 700 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje), so še pojasnili na inštitutu.