Predsednika dveh preiskovalnih komisij DZ sta opravila delo, ki bi ga morali kriminalisti in tožilci.

Zgodba o prevzemu Credy banke je ena izmed bolj nesmiselnih zgodb metanja denarja skozi okno, in to v času, ko je NKBM krvavo potrebovala kapital za lastno preživetje. Prav zato bomo to zgodbo podrobneje obravnavali.

Nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ima ob ugotovitvah iz končnega poročila preiskovalne komisije DZ o bankah, ki tudi upravi, ki jo je vodil, pripisuje kazensko in odškodninsko odgovornost za nastanek t. i. bančne luknje, popolnoma čisto vest. Kot je zapisal v odzivu, je banko vodil prekratek čas, da bi lahko to odgovornost nosil.

Bančna preiskovalna komisija DZ je sprejela končno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

V Sloveniji se z vzroki za nastanek t.i. bančne luknje pet let po njenem nastanku ukvarjajo tako politiki kot organi pregona, so ugotovili udeleženci včerajšnjega omizja v oddaji Bančna luknja na TV Slovenija. Očitke, da so postopki pregona bančne kriminaliteta prepočasni, so zavrnili, so se pa strinjali, da jih ovira tudi zakonodaja.

Višje sodišče ščiti politike, tajkune in direktorje, ki so sodeloval pri milijardnem polnjenju bančne luknje, je ogorčen Anže Logar, predsednik komisije DZ, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu.

Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjo vodilno v Factor banki Mojco Lampret Kričej po priznanju krivde za zlorabo položaja obsodilo na tri leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo petih let. Prav tako nekdanji vodilni v banki Boris Pesjak, Ciril Dragonja, Boris Milevoj in Boris Miklavčič na predobravnavnem naroku krivde niso priznali.

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes nastopil nekdanji premier Janez Janša. Po njegovem so isti ljudje, ki so botrovali prvi bančni sanaciji, z enakimi ali podobnimi metodami sistem pripeljali v položaj, da je bila potrebna nova. "Isti ljudje, iste prakse in iste posledice," je dejal.

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes pričal predsednik vlade od konca decembra 2002 do začetka decembra 2004 Anton Rop.

Redna oktobrska seja DZ se je začela z razpravo o bančni luknji. Anže Logar (SDS) je v poslanskem vprašanju premierju Miru Cerarju naštel imena ljudi, ki naj bi bili domnevno krivi zanjo, in danes delujejo v vladnih institucijah. "Takšen javni linč se mi zdi neprimeren," je v odgovoru izpostavil premier.

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes pričal nekdanji finančni minister France Križanič.

Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je nastopil nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki je pred njo že nastopil sredi lanskega leta.

Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah govoril podobno kot januarja 2014 pred prvo bančno komisijo.

Obsojenemu kriminalcu Binetu Kordežu, ki je v začetku 2016 priznal kar 11 kaznivih dejanj (!), povezanih z oškodovanjem Merkurja, vsak dan bolj rastejo krila.

Zaporniške postelje že grejejo nekateri menedžerji in podjetniki, ki so propadli zaradi tajkunskih kreditov, a še noben bankster ni bil pravnomočno obsojen.

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki se osredotoča na dogajanje v NLB pred njeno sanacijo konec leta 2013, je danes nastopil tudi Janko Medja.