Revija Reporter
Slovenija

Iz levega v desni žep: Kako so izpuhteli štirje milijoni iz NLB

Gašper Petovar

29. dec. 2019 20:00

Deli na:

Aleš Železnik (desno) si je leta 2012, ko je že bil lastnik Probatia, ogledal boksarski dvoboj med Dejanom Zavcem in Bethuelom Uushono s kupaj s Tomom Begovičem iz družbe Keter Group.

Mediaspeed

Državne banke, predvsem NLB in NKBM sta bili zelo radodarni z nezavarovanimi ali katastrofalno zavarovanimi krediti. Seveda, ko sta še bili v večinski državni lasti. Denar so na lepe oči dobivali ljudje, ki jih danes poznamo pod imenom baroni tega in onega, padli tajkuni in podobno. Ti so skoraj po pravilu poleg velikih dolgov banki potopili še podjetja, ki so jih vodili. Ob tem pa je treba poudariti, da niso bili samo tajkuni tisti ki so molzli državne banke.

Ne, v mnogo primerih so bili pretkani podjetniki tisti, ki so z zvenečimi projekti dobili denar od državnih bank in ga niso nikoli vrnili. Še več, s pretkanimi manevri so denar, ki so ga dobili kot kredite za točno določene projekte prelili v nič oziroma so poskrbeli, da je denar izginil.



Ena taka grupacija ljudi so vodilni v skupini Keter, ki so od državnih bank dobili več kot 30 milijonov evrov. Vrnili niso domala nič, denar pa so znali spretno pretakati iz enega podjetja v drugo, dokler se ni za njim izgubila vsaka sled. Podjetja, ki so težke milijone najemala od NLB in NKBM pa so končala v stečaju.

Keterjevci so izpopolnili skrivanje denarja do obisti. Večina jih je celo v osebnem stečaju in ko smo poklicali enega izmed pomembnih mož grupacije in ga vprašali zakaj je podjetje vredno 4 milijone evrov prodal za 400 evrov, smo dobili odgovor, da ni bilo tako in da se motimo, pri čemer imamo pogodbe o prodaji. Ko smo mu povedali, da imamo pri Reporterju vse črno na belem ni želel več komentireti nič.

Ja, tako je bilo s krediti državnih bank, velikokrat so jih opetnajstili tudi ljudje za katere v javnosti redko slišimo in niso deležni glasnih javnih procesov, ki se končajo z obsodbami. Gospodje iz skupine Keter so pomagali izkopati bančno luknjo, ki smo jo pokrili davkoplačevalci in zdaj so njihova podjetja v stečajih ali izbrisana. Sami pa prekop Švicarskega podjetja poslujejo z državami Afrike, latinske Amerike in z Rusijo. Naši preiskovalni organi pa ne naredijo nič.

VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24