Medja je največjo slovensko banko vodil od jeseni 2012 do februarja 2016. Kot je dejal, je dobil banko v finančno slabem stanju, to pa velja tudi za marsikateri nadzorno-upravljalski sistem.
Medja je na mestu predsednika uprave največje banke v državi zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo glede prodaje Mercatorja odstopil s položaja decembra 2011. "Dobili smo razmeroma slab sistem upravljanja s tveganji, nekatere politike smo pogrešali v celoti, nekaterih se ni spoštovalo," je dejal.
Povedal je, da so z ugotavljanjem vzrokov za pretekle izgube banke začeli konec leta 2012, na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), zakaj niso začeli že prej, pa je odvrnil, da ne ve. "Mi smo začeli konec leta 2012 na mojo lastno pobudo. To bi lahko naredila tudi prejšnja uprava," je dejal.
Primopredaja poslov z Jašovičem je bila po njegovih besedah opravljena korektno, čeprav hitro. "Predstavil mi je tekoče projekte, ne spomnim pa se kakšnega posebnega opozorila," je dejal.
Ko je Jašovič odstopil, je bil Medja predsednik nadzornega sveta NLB in novo vodstvo so iskali s kadrovsko agencijo Korn Ferry, kar je zaradi visokih stroškov pred leti dvignilo precej prahu. Medja je danes pojasnil, da je bila ta agencija izbrana, ker je ena od petih najboljših na tem področju. "Tudi če je bil Korn Ferry petkrat dražji od drugih kadrovskih agencij, je bil še vedno cenejši od površinskega kadrovanja v preteklih 15 letih,"" je dodal.
Logar je opozoril tudi na stroške, ki jih je imela banka s podjetjem v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je za NLB forenzično pregledovala kreditne mape. S Kosom je banka sklenila skoraj milijon evrov vredno pogodbo. "Domnevam da se je NLB to izplačalo," je dejal Medja, a dodal, da ekonomske računice ne more nihče dati, saj je bilo treba te posle raziskati, sami pa za to niso imeli dovolj kadrov.
V zvezi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja pred NLB v letih 2009 in 2010 je Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v času njegovega mandata. "Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril," je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v času njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. "To je prišlo do mene in smo mu rekli, naj najprej dokaže izvor," je dejal.
Medja je zanikal, da bi kdaj nanj vplivala politika. Na vprašanje, ali je kdaj politika poskušala vplivati nanj, pa je spomnil na obisk kriminalistov v septembru 2013: "Ali je to, da ti organizirajo hišno preiskavo, poskus vplivanja politike?"
Medja je pred leti že pričal pred parlamentarno komisijo, ki je pod vodstvom Marka Pogačnika (SDS) ugotavljala, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev. Prav tako je dejal, da je delno za slabe kredite kriva svetovna kriza, a da so k luknji v bankah prispevale tudi prevare. Takrat je ocenil, da večina slabih kreditov v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008.