Revija Reporter
Slovenija

Rop pred bančno komisijo: Zakaj pa mene zaslišujete?

STA

23. okt. 2017 14:17 Osveženo: 14:17 / 23. 10. 2017

Deli na:

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes pričal predsednik vlade od konca decembra 2002 do začetka decembra 2004 Anton Rop.

Po njegovem sta za bančno luknjo kriva napačna makroekonomska politika, ki je spodbujala pregrevanje gospodarstva, ter postopek dokapitalizacije v času sanacije, ki je bil pretiran in zgrešen.

Vložena sredstva v sanacijo bank konec leta 2013 so bila po njegovem pretirana. Postopek je bil "zgrešen", tudi na osnovi pritiskov politike, Evropske komisije in Banke Slovenije, je ocenil Rop, ki ga je sicer začudilo vabilo na zaslišanje pred to komisijo, saj v času nastanka in sanacije bančne luknje ni bil več politično aktiven.

Je pa sooblikoval odločitev vlade v letu 2002, ko se je Slovenija odločila za delno privatizacijo NLB, ki jo je delno prodala belgijski KBC, in ko je brez prodaje končala načrtovano privatizacijo Nove KBM. Opisal je, kako so takrat potekali pogovori, ki so botrovali takšnim odločitvam, ter postopki, ki so jim sledili.

"To je bil dolgotrajen proces, v katerem smo skušali zagotoviti takšno privatizacijo ali dokapitalizacijo, ki bi omogočila čimbolj učinkovit in dobičkonosen razvoj obeh bank. Da bi vsi imeli čim bolj konkurenčen bančni servis," je opisal. Na koncu so za NLB prišli do KBC, za Novo KBM pa ni bilo kakovostnih investitorjev.

Odločitev, da so takrat načrtovano privatizacijo Nove KBM ustavili, se mu zdi dobra. "V enem primeru potencialni partnerji niso bili dobri in so podali ponudbe z izrazito prenizko ceno, v drugem pa ni bila primerna njihova struktura, saj so bili pod političnim nadzorom določenih političnih strank v Avstriji," je opisal.

Glede bančne luknje je ocenil, da je ta tako kot v mnogih komercialnih bankah po svetu, kot sta KBC in Deutsche bank, nastala, "ker je prišlo do svetovne finančne krize, ki je presekala finančne tokove med bankami". Nekaj pa jo je nastalo tudi zaradi "slabega in neodgovornega ravnanja".

Po njegovi oceni je bilo v sanacijo bank konec leta 2013 vloženih "vsaj 1,5 milijarde evrov sredstev preveč". Predpostavke za oceno stresnih testov so bile pretirane. Po njegovem bi morali zato takrat "na najvišji politični ravni opraviti določene razgovore v EU".

"Po moji oceni se dajo določene stvari urediti, ni se treba avtomatično uklanjati," je poudaril ter menil, da se mora Slovenija, kar se tiče EU, naučiti neke realne politike, da "ni vse, kar pride iz EU zlato, ampak je dialog". Slovenija ima po njegovem tudi danes "dober nabor argumentov, da se pogovarja".

A na koncu je bila dokapitalizacija tako velika, da imajo banke sedaj tako velik dobiček, je menil. "Škoda, ker je država po tem prodala Novo KBM," je dodal. Glede lastniške usode bank v Sloveniji pa je še ocenil, da bi morala Sloveniji imeti "miks tujih in domačih bank" s tujim in domačim menedžmentom.