Bivši šef NKBM Hauc zanika, da bi prikrival sumljive transakcije Italijanov

Glede razkritja, da naj bi italijanski državljani prali denar prek banke, pa je dejal, da je bilo stanje na tem področju resda slabo, a da niso ničesar prikrivali.
         
Hauc je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015. V tem času naj bi italijanski državljani banko uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov ter izogibanje italijanski davkariji in policiji, piše italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore.

"Tega nisem prebral. Dopuščam možnost, da so te osebe delale prek transakcijskih računov v banki v Novi Gorici," je, ko ga je o tem vprašal Jernej Vrtovec (NSi), dejal Hauc. Je pa poudaril, da je bilo stanje na tem področju, ko je prišel v Novo KBM, slabo. "Da pa smo kaj prikrivali, odločno zanikam," je dejal.

Kot je dodal, so zahtevali od pristojnih, to je od pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja Vesne Rožanc v banki, da o tem poroča: "Na poročilu o stanju smo čakali pol leta, čeprav bi ga morali dobiti v treh mesecih. Nato smo to službo oblikovali na novo in zaposlili novo osebo. A v tem času sem jaz že odštel iz banke."

Nad novico, da se italijanski časopis sklicuje na zaupno poročilo inšpektorjev Banke Slovenije o celovitem pregledu Nove KBM konec leta 2014, je bil začuden. O tem ga je pred tedni spraševal novinar Mladine, čudi pa ga, da krožijo po medijih te anonimke in da "zaupna poročila sploh lahko pridejo iz centralne banke".

Jeseni 2014 so dobili poročilo Banke Slovenije, ki je v banki opravila nadzor nad tem področjem. To je razkrilo določene nepravilnosti. "Področje smo urejali, sistem ni bil v redu," je dejal in dodal, da kot je seznanjen, so to v banki celovito uredili šele v tem času.

Hauc je sicer danes enako kot na pričanju januarja 2014 menil, da je večina vzrokov za slabe kredite izhajala iz krize, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja skrbnosti pri odobravanju kreditov. Je pa priznal, da je "banko podedoval v izredno slabem stanju. Treba je bilo izvesti čiščenje portfelja".

Znova je povedal, da so ob tem uvedli foreznično revizijo, da bi ta pokazala, kateri krediti so postali slabi zaradi krize in kateri zaradi slabega upravljanja. Nato so najeli tri odvetniške hiše, da bi jim svetovale, katere primere naj in nato tudi so postavili pred sodišče.

Povedal je, da so ob čiščenju portfelja med drugim spremenili navodila za zavarovanje naložb, ki se prej niso spremenila od časa pred konjunkturo, niti v krizi. "Za to je kriv pomanjkljiv sistem notranjih kontrol. Za to pa nosi odgovornost uprava," je dejal.

Na splošno je komentiral nekatere konkretne primere, kot so projekt Zadar, Credy in Adria banka, Pom Holding, pa tudi prakse s tihim in vezanim kreditiranjem. Več o tem in o posameznih komitentih zaradi bančne tajnosti ni želel javno govoriti in je dejal, da članom komisije lahko pove vse, a na za javnost zaprti seji.