Prijavljeni ste kot
6. sep. 2024
Danes mineva 80 let, odkar so vlačilci med drugo svetovno vojno iz Pulja odvlekli znameniti italijanski čezoceanski parnik Rex, ki je v bližini obalne ceste med Izolo in Koprom nasedel 200 metrov od obale in se nagnil. Dva dni pozneje so ladjo napadla zavezniška letala. Gorela je štiri dni, se prevrnila na bok in delno potonila.
9. maj. 2023
Ob dnevu, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, smo se pogovarjali z Maro Groboljšek iz Kisovca. Njena mama je bila kmečko dekle iz Zaloke pri Čemšeniku. Oče je bil iz ne tako oddaljenih Znojil s precej premožne kmečke družine.
Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.
21. sep. 2022
Znani odvetnik Miro Senica ima sedež svoje odvetniške pisarne v Vili Vrhunec na Barjanski cesti v Ljubljani. Te dni smo opazili, da na vili, ki jo je kupil že leta 2000, obnavljajo streho in fasado.
31. maj. 2022
Od nenehnega iskalca resnice in pravice, velikega pisatelja Borisa Pahorja, ki je umrl v 109. letu življenja na svojem domu v Trstu, se poslavljajo zamejski Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Žalna seja bo v prihodnjih dneh v Trstu.
6. mar. 2022
Ustavno sodišče je z nedavno sodbo »blagoslovilo« razvpiti Kočevski proces zoper vojne ujetnike leta 1943, na katerem je komunistično vodstvo obračunalo z nasprotniki. Vojni ujetniki so bili že vnaprej obsojeni na smrt, a je bil proces za peterico ustavnih sodnikov vseeno v skladu s »splošnimi pravnimi načeli.«
5. feb. 2022
Robert Golob postaja glavna zvezda! Zdaj je predsednik Gibanja Svoboda, stranke, ki bo očitno kopija katere od strank KUL, le predsednik bo dobro obvladal teater – pri tem je še Marjan Šarec vajenec!
21. jan. 2022
Slovenska politika levega in desnega spektra se norčuje iz preteklosti in jo izrablja za svoje politične boje. Narobe je, da se spomin na drugo vojno in pogosto tudi osamosvojitev uporabljata za politične bitke. Narodnoosvobodilni boj ni in ne more biti domena nekaterih političnih posameznikov, zato bi ga morali zaznamovati, se ga spominjati vzvišeno, nad dnevno politiko – z vso bolečo resnico.
19. nov. 2021
Od prejšnjega tedna dalje lahko na poštah plačate poštnino z znamko v spomin na pesnika Franceta Balantiča (29. 11. je stota obletnica njegovega rojstva). Ta je umrl med drugo svetovno vojno leta 1943 po kapitulaciji Italije na domobranski strani. Znamka v njegov spomin pa je tako razvnela predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Križmana, da je v imenu Zveze borcev Balantiča obtožil, da je "zahrbtno pobijal partizane".
4. nov. 2021
General Dragoljub Mihailović, je bil edini poveljnik stare jugoslovanske vojske, ki se ob kapitulaciji aprila 1941 ni predal Nemcem. Svojo enoto jo odpeljal v težko dostopno hribovje Srbije in od tam že 10. maja začel z napadi na okupatorske vojake.
15. avg. 2021
26. maja 1942 sta Franc Stadler - Pepe in Kamil Kratochwill - Mile, pripadnika ene izmed morilskih skupin Varnostno-obveščevalne službe (VOS), v Ljubljani po jutranji maši umorila velepomembnega duhovnika, katoliškega duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter študenta prava Viktorja Rojica. Slednji je izgubil življenje, ker se originalna tarča, Ehrlichov sodelavec dr. Ciril Žebot, tisto jutro ni udeležil maše. Igor Omerza je v knjigi Velikani slovenske osamosvojitve in Udba: Ciril Žebot – Peter opisal atentat na Erlicha, objavljamo odlomek iz knjige.
8. avg. 2021
26. maja 1942 so se okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, zaslišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol. Komunistični atentatorji so umorili katoliškega duhovnika in duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter njegovega mladega občudovalca in študenta prava Viktorja Rojica.
20. jul. 2021
V Prilozju pri Metliki so prvič obeležili dan slovensko-izraelskega prijateljstva v spomin na skupen boj proti nacizmu in fašizmu med drugo svetovno vojno. Hkrati so obeležili 100. obletnico rojstva izraelske junakinje Hane Seneš, ki je takrat kot padalka pristala v Beli krajini. Poudarili so, da gre za junaško zgodbo, ki je naroda povezala.
23. jun. 2021
Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije bo publicist Igor Omerza predstavil prvo v zbirki knjig Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Posvečena bo zamolčanemu slovenskemu političnemu emigrantu Cirilu Žebotu, ki se je za samostojno Slovenijo zavzemal že med drugo svetovno vojno, nato pa v izseljenstvu v ZDA.
3. maj. 2021
Moja stara mama je sodelovala pri ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in je bila ena od zmagovalcev druge svetovne vojne, je minister za gospodarstvo in predsednik SMC Zdravko Počivalšek izjavil v oddaji Politično na TV Slovenija.
"Koprivc sebe predstavlja kot »ponosnega naslednika Zveze komunistov«. Domnevam, da to nasledstvo pomeni tudi ponos na marksizmom, leninizmom, boljševizmom, stalinizmom, maoizmom in še marsičem, kar se je rodilo iz komunističnega projekta. Seveda pa tudi ponos nad stalinističnim in samoupravnim titoizmom," sprašuje direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman poslanca SD Marka Koprivca.
7. apr. 2021
Mariborska zgodovinarka Mateja Ratej je nedavno pri založbi Beletrina izdala knjigo z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Gre za poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Predgovor za omenjeno delo je spisal pisatelj Tone Partljič, s katerim sta v Mariborski knjižnici pripravila tudi spletni pogovor.
5. apr. 2021
Pred 80 leti, zgodaj zjutraj 6. aprila leta 1941, je Hitlerjeva Nemčija skupaj s svojimi zaveznicami brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Vojna je bila kratkotrajna in bliskovita, saj je odpor jugoslovanske vojske trajal manj kot dva tedna
