Prijavljeni ste kot
8. jun. 2018
Sumljive pošiljke z belim prahom danes niso prejeli le v DZ, ampak tudi nekateri znani Slovenci. Prah po pošti sta dobila tudi znana kritičarka, znanstvenica in antropologinja Svetlana Slapšak ter nekdanji poslanec Jerko Čehovin. Zgodaj popoldne je podobno pošiljko prejela še novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl.
Pogovori o možnih koalicijah aktivno potekajo. V stranki SD so včerajšnji pogovor s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem ocenili kot konstruktiven. V NSi in Stranki Alenke Bratušek se pogovarjajo z vsemi. Ob tem pa je iz več strank slišati, da bo za sestavo koalicije ključna uskladitev nekaterih programskih ciljev.
7. jun. 2018
Povabilo k sooblikovanju predloga o sodelovanju, ki ga je prvak Marjan Šarec naslovil na novoizvoljene stranke, z izjemo SDS, vsebuje izhodišča z nekaj ključnimi točkami, pri katerih bi se lahko poenotile v koaliciji za prihodnost. Temeljna vrednota, ki naj bi jim bila skupna, pa je normalna, razvojna in uspešna Slovenija v informacijski dobi.
Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za Primorske novice pred današnjim srečanjem z relativnim zmagovalcem nedeljskih volitev, prvakom SDS Janezom Janšo dejal, da sklepa, da bi bilo koristneje in "za vse lažje, če bi zmagovalec volitev pri oblikovanju vlade uspel", saj "iz izkušenj vemo, da alternativni scenariji niso najboljši".
Socialni demokrati doslej še niso prejeli nobenega vabila na pogovore o morebitnem prihodnjem koalicijskem sodelovanju, je po srečanju z novoizvoljenimi poslanci SD povedal predsednik stranke Dejan Židan. Dodal je, da sami ne iščejo kontaktov, se je pa "z nekaterimi že dobil, z nekateri se še bo", a več o tem ni želel razkriti.
6. jun. 2018
Po nedeljskih parlamentarnih volitvah se, kot kaže, krepijo pogovori med političnimi strankami, ki so prišle v parlament. Relativni zmagovalec, predsednik SDS Janez Janša, je že napovedal, da bo k sodelovanju povabil vse stranke. Povezovalno pobudo bo očitno prevzel tudi drugouvrščeni, predsednik LMŠ Marjan Šarec s pismom o nameri o sodelovanju.
Raziskava Valicona po nedeljskih volitvah je pokazala, da se je velik del volivcev odločal v zadnjih dneh, kar pa ni bistveno vplivalo na izid volitev. Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD, ugotavlja raziskava.
Najverjetnejši novi mandatar je v intervjuju za televizijo Nova24TV izrazil prepričanje, da vlada brez SDS glede na rezultat volitev ni možna. "Je pa možna bolj ali manj prepričljiva krinka za vladanje, za katero bodo dejansko vladali lobiji birokracije in tajkunskega kapitala," je dejal. SDS bo naredila vse, da sestavi stabilno vlado, je dodal.
5. jun. 2018
Predsednik NSi Matej Tonin je pred sejo izvršilnega odbora, na kateri bodo spregovorili tudi o njegovem ponujenem odstopu, pojasnil, da je ožje vodstvo z izidom volitev zadovoljno. O koalicijskem povezovanju z relativnim zmagovalcem volitev, prvakom SDS Janezom Janšo, še nista govorila, "mi se ne bomo vsiljevali nikomur", je zatrdil.
Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.
Osmoljenka tokratnih volitev, stranka DeSUS, je največjo podporo prejela v volilni enoti Ptuj, najnižjo pa v enoti Kranj, kjer je kandidiral predsednik stranke Karl Erjavec. Očitno pa DeSUS ni pomagala sklenitev levega bloka z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem niti v Ljubljani. V štirih ljubljanskih okrajih se sploh ne bi prebili v DZ.
Izvršilni odbor NSi bo na današnji seji analiziral strankin rezultat na nedeljskih volitvah in se predvidoma opredelil do ponujenega odstopa predsednika stranke Mateja Tonina. Ta je svoj odstop ponudil že v nedeljo, saj stranka ni dosegla cilja desetih odstotkov. Končno odločitev o Toninovi usodi bo sprejel svet stranke, ki za zdaj še ni sklican.
4. jun. 2018
Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.
Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Delo poudaril, da mora predsednik republike čim bolj upoštevati voljo volivcev. "Seveda nisem dolžan najprej podeliti mandat relativnemu zmagovalcu volitev. A bom to storil, ker močno verjamem v demokracijo. Tudi če mi volilni rezultati niso všeč, treba jih je spoštovati," je dejal.
Moralni teolog in vidni predstavnik Cerkve Ivan Štuhec je za STA ocenil, da "te volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, napredka in razvoja, ampak kvečjemu stagnacijo in zapletanje političnega položaja". Po njegovi oceni je glede na opredeljevanje strank takoj po prvih znanih rezultatih rezultat volitev neke vrste pat pozicija.
Med novoizvoljenimi poslanci, ki so jih volivci na današnjih parlamentarnih volitvah izvolili v državni zbor, je večina prvakov strank, ki jim je uspelo preseči parlamentarni prag. Kot kažejo trenutni delni neuradni izidi, pa v prihodnjem mandatu v poslanskih klopeh ne bo Alenke Bratušek in Karla Erjavca.
Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.
Marjan Šarec je ob objavi delnih neuradnih rezultatov na današnjih volitvah v DZ, ki njegovi Listi Marjana Šarca (LMŠ) napovedujejo drugo mesto in s tem prvo uvrstitev v DZ, poudaril, da si želijo razvojno naravnano in v prihodnost usmerjeno sredinsko vlado. Ponovil je, da se v koaliciji s SDS ne vidijo, se pa bodo pogovarjali z vsemi ostalimi.
