V petek bo uradno jasno, ali bo Marjan Šarec sestavljal vlado

Glasovanje o mandatarju za sestavo vlade predvidoma v petek

Seja DZ, na kateri bodo odločali o Šarčevi mandatarski kandidaturi, ki so jo v četrtek vložili s podpisi poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je predvidena za petek. Pred njenim uradnim sklicem se bo najverjetneje v četrtek sestal še kolegij predsednika DZ in se o njej dogovoril.

Na seji bo kandidat za predsednika 13. slovenske vlade pred glasovanjem predstavil tudi programske zasnove vlade. Za izvolitev Šarec potrebuje absolutno večino poslancev, torej najmanj 46 glasov. Poleg 43 poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS lahko v skladu s protokolom o sodelovanju z manjšinsko vlado, ki so ga parafirali v petek, računa tudi na devet poslanskih glasov Levice.

Če bo Šarec v petek izvoljen za mandatarja, bo moral v 15 dneh vložiti listo ministrskih kandidatov, DZ mu lahko sicer ta rok tudi podaljša. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov, če jo bo Šarec predlagal do 1. septembra, je sicer predvideno v drugem tednu v septembru. Za glasovanje o ministrih je dovolj relativna večina, Levica pa v skladu s protokolom ministrskim kandidatom ne bo nasprotovala.

Levica je obenem napovedala tudi podporo predsedniku SD Dejanu Židanu za predsednika DZ. Kdaj bo do menjave v vodstvu DZ prišlo, še ni znano. Bi bili pa lahko na seji prihodnji teden izvoljeni tudi podpredsedniki DZ, kar bi omogočilo odstop sedanjega predsednika Mateja Tonina, ki je že ob izvolitvi na ustanovni seji DZ napovedal, da se bo s tega mesta umaknil, ko bo znana nova vladna koalicija.

V torek seja skupnega odbora o porabi dodatnih 35 milijonov evrov ZZZS

Člani skupnega odbora DZ bodo v torek obravnavali vladni predlog spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, s katerim se zvišujejo letošnji odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za 35 milijonov evrov.

Kot so ob sprejemu predloga pojasnili v vladi, ki opravlja tekoče posle, je namreč višja gospodarska rast vplivala na višje prihodke ZZZS v prvi polovici letošnjega leta, predvsem so se zvišali prispevki za socialno varnost zaradi višje zaposlenosti. Zato se s predlaganim odlokom zvišuje zgornja meja odhodkov ZZZS ob t. i. scenariju nespremenjenih politik, cilj sprememb pa je povečati dostopnost zdravstvenih storitev, potencialno skrajšati čakalne dobe v zdravstvu in zagotoviti boljšo oskrbo zavarovanih oseb.

K spremembi odloka je sicer vlado pozval ZZZS. Fiskalni svet pa je ocenil, da omenjeni predlog sprememb odloka ni skladen z zakonom o fiskalnem pravilu, saj da dvig obsega izdatkov ZZZS ni zadostno utemeljen in tudi ni pripravljen na podlagi jesenskih makroekonomskih napovedi. Vlada se z oceno fiskalnega sveta ne strinja. Presežek namreč nastane ob koncu poslovnega leta in zakon o fiskalnem pravilu določa porabo teh presežkov, medtem ko se v konkretnem primeru presežek šele nakazuje, menijo v vladi.